“Z novim letom bom …” Novoletne zaobljube. Menjava koledarja, obet sprememb. Zdi se nam, da novo leto prinaša novo, sveže, drugačno … boljše. Verjamem, da si je marsikdo od nas v preteklosti ob tem času zastavil kakšno novoletno zaobljubo – lepo je verjeti, da bo z novim letom želja (lažje) postala resničnost. Toda, kako je v resnici z izpolnjevanjem novoletnih zaobljub?

Ljudje radi upamo, da bo zunanja sprememba prinesla tudi notranjo spremembo. Statistični podatki spletne strani “Statistic brain” pravijo, da so med 10 najpogostejšimi zaobljubami:

1. izguba telesne teže,

2. želja po tem, da bi se oseba zmogla bolj organizirati,

3. več privarčevati, manj zapravljati,

4. užiti življenje, kolikor je najbolj mogoče,

5. ostati fit in zdrav,

6. naučiti se nekaj novega,

7. nehati kaditi,

8. pomagati drugim pri doseganju sanj,

9. zaljubiti se,

10. preživati več časa z družino.

 
Upanje na novo, drugačno življenje

Statistike o tem, koliko so ljudje uspešni pri izpolnjevanju želja in zaobljub pa pravijo, da 45% Američanov običajno uspe izpolniti zaobljube, 38% pa sploh nikoli (“New Years Resolution Statistics”, 2016). V eni od britanskih raziskav na temo zaobljub, vezanih na ohranjanje zdravja so ugotovili, da se 43% ljudi drži novoletnih zaobljub manj, kot 1 mesec, 66% en mesec ali manj, 80% manj kot tri mesece in 86% manj, kot eno leto. Če torej povzamemo, samo 14% ljudi drži zaobljubo 1 leto (“How long do people keep their New Year resolutions?”, 2015). Kruse (2016) piše, da novoletno zaobljubo izpolni le 8% Američanov. Prva dva tedna ljudje še sledijo zastavljenemu cilju, do februarja že nazadujejo in do decembra so tam, kjer so bili lansko leto ali celo še v slabšem položaju (Williams, 2014).

Kot lahko vidimo s seznama, gre za popolnoma razumne, uresničljive cilje. Zakaj so torej neuspehi pri sledenju in doseganju teh ciljev tako pogosti? Smo ljudje nemotivirani ali leni?

nl2Pychyl (v Williams, 2014) pravi, da se razlog skriva v “kulturni prokrastrinaciji”: ljudje sklepajo novoletne zaobljube z namenom motiviranja samih sebe. V resnici niso pripravljeni na spremembe, na vlaganje truda za spremembe, še posebej za spreminjanje slabih navad in prav to doprinaša k visokemu odstotku neuspeha. Avya Sharma dodaja, da si ljudje postavljajo nerealistične cilje in imajo previsoka pričakovanja. Peter Herman govori o “sindromu lažnega upanja”, ki pomeni, da so pričakovanja nerealistična in niso v skladu s pogledom nase. To načelo velja tudi v primeru pozitivnih afirmacij: če jim, ko si jih govorimo, resnično ne verjamemo, lahko delujejo celo škodljivo na naš občutek lastne vrednosti. Še en aspekt neuspelih novoletnih zaobljub se skriva v odnosu “vzrok – posledica”. Lahko si mislite, da bo izguba telesne teže vplivala na to, da se bo spremenilo tudi vaše življenje. Ko se to ne zgodi, ste lahko razočarani in tako se vrnete na stara in poznana pota (Williams, 2014).

 

In rešitev …?

Doseganje sprememb zahteva spremembo vedenj. Da bi spremenili vedenje, pa so potrebne spremembe v načinih mišljenja. Potrebne so vzpostavitve novih nevronskih poti, da bi se lahko, ko smo pred razpotjem, ki nas sprašuje, kako se bomo odločili, odločili tako, da bomo sprejeli “boljšo” odločitev – torej tisto, ki pelje do zadanega cilja. Zanimivo je, da poiskušanje, da bi dosegli spremembo z načinom razmišljanja “poskušal bom, da ne bom (vstavi poljubno: kadil, poležaval …)” v resnici krepi stare vzorce, ki jih želimo spremeniti. Korenita sprememba torej zahteva nove nevronske poti in nov način razmišljanja (Williams, 2014).
Definirani in nedefinirani cilji

novoletoJe bolje, če si zastavim specifične ali nespecifične cilje? Če želimo doseči cilj, je nujno, da pri zastavljanju sledimo pravilu: specifičen, merljiv, dosegljiv, smiseln, časovno omejen. Možnosti, da bomo cilj dejansko dosegli, so tako veliko večje. Sicer velja za vse nas, da si želimo priti na cilj hitro, a doseganje cilja je načeloma proces. Če si zadamo, da bomo izgubili telesno težo, je cilj premalo definiran, da bi sploh dobro vedeli, čemu naj sledimo. Tako je bolj smiselno, da natančneje definiramo: svoj delež telesne maščobe bom zmanjšal za 10%, s 35% na 25%. Pri tem je ključno, da napredku sledimo, ga ga merimo in da si za ta cilj opredelimo smiseln časovni okvir, v katerem je spremembo mogoče in realno doseči. Kot meni Peter Bregman, tak pristop lahko, v nekaterih primerih, deluje zaviralno na proces spremembe, saj nas nagovarja h kratkotrajnosti. Kaj pa potem, ko bom dosegel svoj cilj? Stara pota kar kličejo nazaj… Bregman tako predlaga izbor fokusa v področju namesto ciljev, saj izbor fokusa deluje tako, da postanemo intrinzično motivirani. Ta oblika motivacije pa je ključna za dolgoročni uspeh. Če smo notranje motivirani, je manj verjetno, da bomo goljufali, da bi po nepotrebnem tvegali in omogoča, da pozitivne priložnosti in možnosti ostanejo odprte. Vse to medtem, ko se pomikamo naprej in postajamo uspešnejši.

 

Za zaključek – nekaj napotkov

  1. Čeprav prelom starega leta v novo leto nagovarja k novim začetkom, v resnici ni potrebno čakati do takrat.
  2. Naj bo doseganje cilja vsakodneven, dolgotrajen proces. Pot do cilja se začne z enim majhnim korakom – veliko ljudi obupa, ker si zada prevelike cilje.
  3. Začnite z majhnim ciljem, kot predstavljeno zgoraj.
  4. Nekaterim pomaga tudi, če imajo nekoga, ki spremlja napredek.
  5. Veselite se sproti. Ne čakajte na veselje ob končnem cilju. Pri tem bodite čuječi. Živite danes, v tem trenutku namesto premlevanja o preteklosti in skrbi o prihodnosti.
  6. Osredotočite se na svoje razmišljanje in vedenje, na vzorce, ki jih želite vzpostaviti – to je nujno za spremembo.
  7. Osredotočite se na sedanjost: kaj lahko storim danes, da bom bližje izpolnitvi zaobljube?

 

Ljudje smo hedonistično naravnana bitja. Stremimo k ugodju in udobju in doseganje ciljev je vse prej, kot to. Je pa predvsem nagrajujoč občutek, ko je cilj dosežen. A vendar za to, da bi lahko nekega dne užili plodove svojega dela, moramo biti pripravljeni iti “čez sebe” in, kot rada rečem, “izven svoje cone udobja”. Samo delovanje na dolgi rok, vztrajnost in potrpežljivost so ključ do uspeha. V trenutkih, ko motivacija popusti, se je dobro spomniti na nagrajujoč občutek ob doseganju ciljev in tudi zavedati, da so platoji in upad motivacije sestavni deli vsakega procesa spremembe. Rutino, ki vodi do doseganja cilja, je dobro vključiti v urnik in se ga, seveda držati. Pogosto radi rečemo, da “nimamo časa”. Resnica pa je, da časa ni, če si ga ne vzamemo…

 
Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

 

Reference
Kruse, K (2016). A Psychologist’s Secrets To Making New Year’s Resolutions Stick. Forbes. Pridobljeno s: http://www.forbes.com/sites/kevinkruse/2016/01/03/making-new-years-resolutions-stick/#449fb67f1807

How long do people keep their New Year’s  resolutions? (31. december 2015). The Guardian. Pridobljeno s: https://www.theguardian.com/news/datablog/2015/dec/31/how-long-do-people-keep-their-new-year-resolutions

New Year’s Resolution Statistics (11. december 2016). Statistics Brain. Pridobljeno s: http://www.statisticbrain.com/new-years-resolution-statistics/

Williams, R. (14. december 2014). Why People Can’t Keep Their New Year’s Resolutions? Psychology today. Pridobljeno s: https://www.psychologytoday.com/blog/wired-success/201412/why-people-cant-keep-their-new-years-resolutions

Advertisements