Vsak izmed nas se je že srečal s takšno ali drugačno osebno stisko. Vsak jo doživlja na svoj način in se z njo spopada na različne načine. V odvisnosti od njene intenzitete in našega lastnega dojemanja le-te, nas ta lahko ohromi in v nas vzbudi tudi občutek brezizhodnosti, če ne poiščemo pravočasno ustrezne podpore. Včasih pomaga, da o njej spregovorimo s kom v krogu družine ali s prijatelji, včasih pa je, zaradi kakršnegakoli razloga že, potrebno poiskati pomoč strokovnjaka. Ključno je, da sami pristopimo k reševanju nastale situacije in si poiščemo primerno pomoč.

 

izgunlj

 

Kaže se trend, da so porastu motnje, kot so depresija (po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi depresija do leta 2020 postala drugi največji svetovni zdravstveni problem, takoj za boleznimi srca in ožilja) in različne oblike anksioznosti, pa tudi druge, težje oblike duševnih motenj; duševna stiska je nenazadnje elementarni del človeške izkušnje. Iskanje pomoči v duševni stiski pa je v naši družbi dandanes še vedno močno stigmatizirano. Zato je ključno, da napravljamo korake k ozaveščanju o pomembnosti aktivnega reševanja težav in nepotrebnosti oziroma neupravičenosti stigmatizacije – stiska in duševne motnje namreč ne izbirajo žrtve. Že jutri se lahko prav vsakdo izmed nas znajde na točki življenja, ko nek dogodek ali pa kombinacija dogodkov lahko zamajejo naše duševno zdravje. Ljudje, ki se znajdejo v stiski ali zbolijo, potrebujejo sočutje, sprejemanje, razumevanje, neobsojajočega sogovornika in pomoč, da bi lahko ponovno vzpostavili duševno ravnovesje.

Glede na visoke številke o duševnih motnjah, pa tudi številko, ki kaže na veliko incidenco samomorilnosti je nas kot družbi:

  • nujno, da ozavestimo, da stiska ni znak šibkosti, temveč povsem običajna, človeška in življenjska izkušnja,
  • da je spregovoriti o trpljenju in stiski ni znak šibkosti, temveč pogumen in pravi korak k reševanju stiske,
  • nujno, da postanemo bolj odprti za stisko sočloveka in mu po svojih najboljših močeh pomagamo – najsi bo to s pogovorom, če pa tega ne zmoremo, z usmerjanjem k ostalim virom pomoči.

 

Tiho trpljenje v tišini in samoti lahko (ne pa nujno) povečuje stisko in podaljšuje čas do ponovne vzpostavitve blagostanja, hkrati pa lahko vodi tudi v še večje težave. Zato se ne bojte – poiščite način, da boste lahko z nekom spregovorili o svoji težavi. V Sloveniji (in tudi drugje  po svetu) je mreža pomoči dobro razvita, obstajajo pa tudi nekatere oblike brezplačne pomoči.

Če potrebujete več informacij o tem in o obstoječih oblikah pomoči, pošljite sporočilo na: kontakt.postaja@gmail.com.

 

 

Advertisements