Zahteve po t.i. “multitasking sposobnostih” še nikoli niso bile tako močno zaželene in iskane, kot so v sodobnosti: samo spomnite se objavljenih razpisov za delovna mesta. Morda imate tudi sami izkušnjo, da vaše delovno mesto zahteva sposobnosti hkratnega opravljanja več nalog oziroma opravil. Če ne vaše delovno mesto, pa ste se zagotovo pogovarjali s kakšnim znancem ali prijateljem, ki ima to izkušnjo. Po večini celo sami verjamemo, da imamo te sposobnosti in smo ob tem prav ponosni – z veseljem izpostavimo, da z lahkoto opravljamo več reči hkrati.

A, če smo iskreni, kako bi sploh definirali “multitasking”? V resnici gre le za zelo hitro preklapljanje med več nalogami. Sleherni preklop pa zahteva velike količine miselnega napora. Žal na račun učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela… Vse kaže na to, da človek ni ustvarjen za tak način dela. Obremenitve, ki jih s preklapljanjem med nalogami povzročamo svojim možganom, so velike. Naši možgani so namreč sestavljeni tako, da se lažje fokusiramo na eno opravilo, bombardiranje možganov s preveliko količino informacij pa kvečjemu onemogoča njihovo funkcijo.

Začetek začaranega kroga

V človekovi naravi je, da ob zaključku določene naloge v sebi začuti zadovoljstvo. Podlaga tega občutenja je sproščanje hormona dopamina, ki ga poznamo predvsem v kontekstu nagrajevalnega kroga. Možgani so nagnjeni k temu, da želijo to stanje dosegati čim pogosteje, zaradi česar zelo radi preklapljajo med majhnimi nalogami z namenom, da bi se, z zaključevanjem neke majhne naloge ali opravila zgodila takojšnja zadovoljitev (ki sproži sproščanje dopamina). To ustvarja nevarno povratno zanko: občutek imamo, da počnemo veliko, v resnici pa ne počnemo nič konkretnega (ali vsaj nič takšnega, kar zahteva veliko miselnega napora). Iz ponavljajočega vzorca vedenja se torej lahko razvije trajen vzorec opravljanja in procesiranja informacij (ki je, kot bomo videli v nadaljevanju, neučinkovit) ali pa celo zasvojenost. Ja, res je: naloge kot so preverjanje e-pošte, novosti na Twitterju ali Facebooku naj bi, kot pravijo raziskovalci, predstavljale nevralno zasvojenost.

Multitasking znižuje kakovost dela in učinkovitost

S tem, ko preklapljamo med nalogami, si otežujemo filtriranje nepomembnih informacij, hkrati pa si na ta način težje organiziramo misli. Zakaj lahko to trdimo? Ena od študij je pokazala upad IQ točk, če so subjekti, ki so reševali inteligenčni test hkrati bili izpostavljeni “multitaskingu”. Količina upada IQ točk je bila primerljiva upadu pri reševanju testa po neprespani noči ali reševanju testa ob uživanju marihuane!

Nekatere študije so pokazale celo, da zgolj zavedanje o neprebranem e-poštnem sporočilu lahko zmanjša učinkovitost reševanja nalog inteligentnosti za kar 10 IQ točk. Upad je večji predvsem pri moških, kjer IQ točke lahko ob izpostavljenosti “multitaskingu” padejo za 15 točk. To se zgodi, ker se ob nenehnem preklapljanju med aktivnostmi informacije ne skladiščijo po “običajni” poti, ki vključuje možganski predel, odgovoren za konsolidacijo spomina [opomba 1]. Nenehno pričakovanje novega sporočila v poštnem nabiralniku ima torej potencial, da nas nenehno ovira pri normalnem delovanju. Ena od študij s McKinsey Global Inštituta pravi, da zaposleni preživijo kar 28% delovnega tedna preverjajoč e-pošto. Enako, če ne še bolj problematično, je tudi pisanje SMS-ov.

12369

Hkratno izvajanje več opravil je povezano tudi s povišanim nivojem izločanja stresnega hormona kortizola. Če smo nenehno izpostavljeni zahtevi po preklapljanju med nalogami, nas to, zaradi fizioloških procesov, posledično izčrpava – čeprav se je delovni dan šele dodobra začel. Multitasking moti tako procese učenja v šoli, kakor tudi učinkovitost na delovnem mestu ter zvišuje nivo utrujenosti in stresa. Ustvarja iluzijo paralelne aktivnosti, v resnici pa preklapljanje med opravili zahteva veliko mentalne energije. Le-to porablja glukozo, gorivo, ki je nujno potrebno za delovanje možganov, kar posledično vodi v nižjo učinkovitost in občutek utrujenosti. Rezultati raziskav novejšega datuma pravijo, da ima “multitasking” celo dolgoročne posledice na možgane in njihovo strukturo. Na Univerzi v Sussexu so izvedli MRI slikanje možganov posameznikov, ki so svoj čas preživljali uporabljajoč več različnih naprav hkrati. Slike MRI so pokazale, da je možganska gostota subjektov, ki so se posluževali takega multitaskinga pogosteje, v anteriornem cingularnem korteksu [opomba 2] nižja napram tistim, ki tega niso počeli oziroma so to počeli manjkrat [opomba 3].

Kako se soočiti s potrebo po multitaskingu?

Če si torej želite zase dobro, se boste multitaskingu odpovedali. Kot predlagano, uvedite načine, da ga omejite na najnižjo mogočo raven.

1. Za uspešno soočanje z negativnimi stranmi multitaskinga predlagam, da si napravite urnik preverjanja e-pošte. Zavežite se temu, da boste svoj nabiralnik preverjali zgolj trikrat dnevno, npr. ko pridete v službo, po malici in ob koncu delovnega dne. Da bo lažje, izklopite tudi obvestila o novo prejetih SMS sporočilih na telefonu.

2. Dolgočasna opravila popestrite, hkrati pa preprečite preklapljanje k drugemu opravilu. Za cilj si zadajte ohranjanje pozornosti na določeni nalogi, dokler ni izvedena – počasi podaljšujte svoj čas, ko se osredotočate na posamezno nalogo brez, da preklopite na drugo nalogo. Doseči bo morali vsaj 30-minutno vztrajanje pri opravljanju ene naloge.

 

[opomba 1] proces, kjer se informacija ustrezno uskladišči in je dostopna za priklic tudi kasneje.

[opomba 2] Anteriorni cingularni kortek je predel možganov, ki je odgovoren za čustveno regulacijo, racionalno odločanje in emaptijo.

[opomba 3] Potrebno je upoštevati pomanjkljivosti te raziskave: le-ta ni izključila možnosti, da so pri udeležencih že obstajali tovrstni deficiti; prav tako ne vemo, ali gre za vzročno-posledičen odnos med spremenljivkama v smislu, ali je multitasking odgovoren za te učinke ali pa obstoječe možganske okvare vodijo v razvoj navade multitaskinga. Ne glede na to pa multitasking ni koristna strategija za opravljanje dela.

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

Reference:

Kim, L. (02/02/2016). Multitasking Is Killing Your Brain. Dostopno na: http://observer.com/2016/02/multitasking-is-killing-your-brain/

Klemm, W. R. (26/08/2016). The Perils of Multitasking. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/memory-medic/201608/the-perils-multitasking

 

Advertisements