Če sem sicer optimistična, energična in aktivna oseba, v januarju težje ohranjam svoj fokus, veliko bi spala, pa tudi moj optimizem nekoliko izgubi na svoji moči. Ko sem začela polagati pozornost na ta vsakoletni ponavljajoč pojav, sem se sprva spraševala: “Kaj je z menoj narobe?” Zdaj enostavno vem, da je to čas, ko moram sebi nameniti več pozornosti.

Vendar nisem edina. V zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in običajno tudi manj sončni, mnogo ljudi opaža spremembe v počutju. Kot pravijo različni viri, so pogosti znaki poslabšanje razpoloženja, povečan apetit, razdražljivost, pomanjkanje energije in povečana potreba po spanju. Kot domnevni znaki za te spremembe se navajajo krajši dnevi in manjša količina svetlobe. Ta naravni pojav lahko pri bolj občutljivih ljudeh zmoti cirkaidane ritme telesa, te spremembe pa lahko vplivajo tudi na spremembe v izločanju količin nekaterih hormonov: zagotovo ste že slišali, da so za našo srečo odgovorni t.i. “hormoni sreče”. Gre za noradrenalin, dopamin in serotonin; noradrenalin spodbuja energijo, odgovoren je za soustvarjanje sposobnosti zaznavanja ter motivacijo, dopamin spodbuja dejavnost, živahnost, dobro voljo, serotonin pa skrbi za uravnoteženo razpoloženje.
Kako naj torej poskrbimo zase?
1. Dneve in dolge večere si lahko zapolnimo z dejavnostmi, ki nas sproščajo in veselijo: privoščimo si lahko razvajanje v wellnessu, preberemo dobro knjigo, gremo med ljudi, ki so nam pri srcu, prisluhnemo pomirjajoči glasbi, se prepustimo meditaciji, prižgemo svečo in ji dodamo ustrezno eterično olje ter se sprostimo, se sprehodimo, morda nekaj časa posvetimo še novi dejavnosti, v kateri bi se želeli udejstvovati, pobarvamo keramični lonček itn. Seznam je neskončen in zagotovo obstaja kaj, v čemer boste tudi sami našli veselje. Cilj in namen teh dejavnosti je vračanje k sebi in poslušanje sebe ter svojih potreb.
2. Zelo pomembno je, da se ne prepustimo “lenuhu” v sebi, saj bomo s tem zgolj okrepili slabo počutje. Čeprav se bo morda potrebno kdaj tudi prisiliti v aktivnost, je to zagotovo vredno truda – počutje po tem bo zagotovo povsem drugačno, pozitivnejše. Pri tem se lahko vzpodbudimo tako, da se enostavno opomnimo in spomnimo na to – na zadovoljstvo, boljše počutje, morda tudi na občutek izpopolnjenosti po opravljeni dejavnosti.
cropped-zencb.jpg

 

Všeč mi je izjava znanega slovenskega kliničnega psihologa, dr. Andreja Perka: “Le če človek živi zdravo, je fit, pa tudi tudi strog do samega sebe, si lahko cilje postavlja više in dlje in jih nato tudi doseže. Drugače pač ne. Bistvo težav je v lenobi človeka.” In še: “Borec vsak dan v sebi premaguje svojo lenobo, se disciplinira, naredi nekaj dobrega zase. In ko premaga sebe, je zadovoljen sam s sabo in si sam kreira svoj uspeh. To pa je pogoj za razvoj pozitivne samopodobe! Samozavesten človek doživlja manj stisk, laže rešuje težave.” V teh momentih, ko se počutimo “na dnu”, je torej še posebej pomembno, da se znamo samomotivirati, disciplinirati in vstati s kavča, saj bomo le tako lahko izgrajevali sebe in dober občutek o sebi. Nasprotno pa bo apatičnost in lenoba delovala rušilno in nekonstruktivno. Tukaj ne govorimo o deloholizmu, saj je srž tega odtujenost od sebe (in v resnici tudi od drugih ljudi) ter kompenziranje globoko ležečega in resničnega slabega občutka v sebi z zakopavanjem v preobilico dela. Govorim o uglašenosti nase, o samoizpolnjevanju in predvsem o zavedanju dejstva, da je lastna aktivnost skupaj s spoznavanjem samega sebe in z učenjem ključ do zadovoljstva.
3. Pomemben podporni steber dobrega počutja je tudi prehrana. Za to, da bi vzpostavili hormonsko ravnovesje (ter posledično dobro počutje), je potrebno poskrbeti za ustrezno in uravnoteženo prehrano. Čeprav o njej lahko poslušamo na vsakem koraku in beremo že na vsakem portalu, se še vedno vse premalo zavedamo, kako zelo in resnično pomembno je za naše počutje, kako se prehranjujemo. Način prehranjevanja vpliva na vse fiziološke procese v telesu in za tvorbo in izločanje prej omenjenih hormonov so nujne aminokisline oziroma beljakovine. Hranila, ki so nujna za gradnjo hormonov, najdemo v oreščkih in jajcih, stročnicah (fižol), rižu, zeleni zelenjavi (grah, špinača), pa tudi v ribjem in belem mesu, bananah ter v mlečnih izdelkih.

Ob vsem tem je potrebno, kakor že omenjeno, posvečati pozornost tudi temu, kako se telo odziva na vnos posameznih skupin živil – če na primer opazimo, da se ob povečanem vnosu mlečnih izdelkov počutimo slabo ali imamo celo prebavne težave, je dobro razmisliti o izločitvi te prehranske skupine iz našega jedilnika. To je namreč znak, da je naše črevesje razvilo intoleranco na to skupino živil.

 

 

zen

 

 

Za aktivacijo izločanja hormonov so nujno potrebni tudi vitamini in minerali, ki jih je v današnji prehrani pogosto (pre)malo (B-kompleks (B3, B6, B12), folna kislina, magnezij, cink, selen, baker itn.). Prav tako se izogibajmo velikim količinam enostavnih ogljikovih hidratov (kruh, testenine, itn.) in jih raje nadomestimo s kompleksnejšimi ogljikovimi hidrati (ovseni kosmiči, ajda itn.), kar bo pripomoglo k fiziološkim procesom v telesu, hkrati pa se bo pokazalo na nivoju naše storilnosti in energičnosti. K obroku dodajmo vsaj eno pest (ali raje še več) zelenjave. Smiselna je tudi popolna izločitev sladkorja; če to ni mogoče, pa se sladkorju izogibajmo vsaj večino časa. Znanstvene raziskave so namreč neštetokrat potrdile, da le-ta ruši kemijsko in s tem tudi hormonsko ravnovesje v telesu. Če iz prehrane izločimo katero vrsto živil, je dobro, da se poučimo, ali telo s tem prikrajšamo za kako hranilo in, da ga tudi ustrezno nadomestimo. Ne pozabimo tudi na zadostno količino vode.
Če povzamem in zaključim: poskrbimo torej za ustrezno prehrano in gibanje ter dovolj počitka. Dovolimo si vzeti čas za dejavnosti, ki nas veselijo in navdušujejo in to počnimo z radovednostjo in čuječo prisotnostjo. Iz tega, kar doživljamo ob tem času, pa se nenazadnje lahko tudi veliko naučimo: presenečeni smo lahko nad tem, kako dober dokaz je odzivnost telesa na naravne spremembe. Hkrati nam to kaže, da smo zares močno povezani z naravo. Naučimo se lahko tudi, kako prisluhniti sebi in svojemu telesu.
In nenazadnje: zavedajmo se, da je leto sestavljeno iz letnih časov, ki si sledijo v nekem logičnem zaporedju. Hkrati lahko spoznamo, da je nasprotovanje tem naravnim zakonitostim brezplodno – enako, kot nasprotovanje kakšnim drugim, nekontroljivim rečem v življenju. Vendar, zopet opozarjam: ne govorimo o pasivnem prepuščanju živeti “kakor nam je bilo namenjeno” in igranju vloge žrtve. Veliko stvari v življenju je mogoče spremeniti in jih soustvarjati, zato je tam potrebno in dobro prevzeti odgovornost in se vprašati, kaj si želimo in česa ne, pa tudi, kako bomo izboljšali svojo pozicijo in izpolnili svoje svoje želje. Veliko reči pa je tudi nekontroljivih, zato je v življenju potrebno nekatere stvari enostavno sprejeti in se jim ustrezno prilagoditi. Se naučiti živeti s tem in hkrati biti zadovoljen. Zahvaljujoč naši sposobnosti za samoopazovanje in učenje je to mogoče in z nekaj volje in truda tudi izvedljivo.

 
Zapisano je last avtorice. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

 

Advertisements