Optimizem je z razcvetom pozitivne psihologije postal eden od ključnih konceptov, ki so mu raziskovalci namenjali svojo pozornost. Pionir s področja optimizma je ameriški psiholog Martin Seligman, ki je napisal več del na to temo, med njimi tudi priljubljeno knjigo “Naučimo se optimizma”. Optimisti se od pesimistov razlikujejo po tem, da imajo na življenje in svet enostavno drugačen pogled. Raziskave kažejo, da imajo pesimisti sicer bolj realističen pogled na svet, kot kaže, pa optimisti skozi življenje plujejo zadovoljnejši. Če je osnova pesimizma naučena nemoč, iz tega izhaja, da se lahko naučimo tudi optimizma. Čemu se torej splača vlagali trud, da bi spremenili svoj pogled na svet?

 

V povezavi z zdravjem se je pokazalo:

  • da je optimistična naravnanost pogoj za dobro zdravje: optimistični ljudje naj bi živeli dlje in bili na splošno bolj zdravi. Njihov kardio-vaskularni sistem naj bi bil bolj zdrav, imeli naj bi močnejši imunski sistem, doživljali naj bi manj stresa in bolečine,
  • optimisti poročajo o višjih nivojih dobrega počutja, kakor enako zdravi posamezniki, ki so pesimisti,
  • optimisti naj bi okrevali po poškodbi ali bolezni hitreje, kot pesimisti.

 

Kako je mogoče, da se optimizem in zdravje tako močno povezujeta?

V študiji iz leta 2002 sta psichologa Nathan Radcliffe inWilliam Klein ugotovila, da so optimisti bili bolje poučeni o tem, kako in zakaj se pojavi srčni napad in kateri ključni faktorji (npr. stres, alkohol, kajenje) ga povzročajo.

Optimisti naj bi se tudi več gibali, manj verjetno bi naj kadili in bolj verjetno pili le zmerne količine alkohola. Več naj bi spali in tudi kakovost spanca optimistov naj bi bila boljša. Imajo manj nepoznanih spolnih partnerjev in v prehrano vključujejo več sadja in zelenjave.

Ob soočenjem s stresom se optimisti poslužijo učinkovitejših tehnik za soočanje z neuspehom. Neuspeh in stres sta sestavni del življenja. Raziskave kažejo, da se optimisti tudi s travmo soočajo bolj učinkovito. Za reševanje težav se poslužujejo tehnik soočanja s težavo in z iskanjem načinov, da zmanjšajo negativni učinek stresorja. Optimisti naj bi se bolj fokusirali na problem sam, kakor pa na svoja čustva ob doživljanju stresa zaradi problema. Na splošno težav ne ignorirajo in jih ne pometajo pod preprogo. S tem, ko se s problemom aktivno soočijo (namesto, da bi se osredotočali na čustva), pridobijo višji občutek za kontrolo in samostojnost ter se osredotočajo na vpeljavo rešitve.

Nekatere študije potrjujejo, da imajo optimisti po zdravljenju boljšo socialno mrežo ali tako vsaj verjamejo. Četudi pesimisti to morda težko sprejmejo, imajo ljudje na splošno raje družbo optimistov. Tako potrjujejo tudi raziskave, ki govorijo o tem, da imajo optimisti več prijateljev in z njimi tudi močnejše odnose, v njihovih medosebnih odnosih pa se pojavlja manj negativnih socialnih izmenjav. Če povzamemo, optimisti torej znajo negovati odnose, zaradi česar imajo tudi širšo socialno mrežo, ki se je v trenutkih, ko to potrebujejo, pripravljena odzvati in ponuditi oporo, kar optimistom dodatno pomaga uspešno premagovati stres.

Tudi v trenutkih, ko ne dobijo zadostne podpore, jim pomaga njihova mentaliteta, za katero velja, da “je kozarec napol poln” (nasprotno od pesimistov, ki pravijo, da je ta napol prazen). Prav ta pozicija je zaslužna tudi za to, da svoje odnose (četudi so v resnici drugačni, kot jih ocenjujejo sami) ocenjujejo kot dobre in so z njimi zadovoljni.

Ta kratek povzetek kaže na to, da je to, kako človek gleda na svet, odločilnega pomena za njegovo zdravje. Zagotovo poznate dobro znano resnico, da je občutenje in doživljanje sveta izključno predmet naše lastne zaznave in predelovanja informacije v odvisnosti od našega lastnega notranjega sveta… Ki ga je mogoče spremeniti…

Če imate vprašanje, komentar ali pobudo, ste vabljeni, da me kontaktirate. S pomočjo kontaktnega obrazca lahko na spletni strani pustite komentar ali pa mi pišete preko e-pošte: kontakt.postaja@gmail.com.

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira.
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

Reference:

Dholakia U. (31/07/2016). 4 Reasons Why an Optimistic Outlook Is Good for Your Health. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/the-science-behind-behavior/201607/4-reasons-why-optimistic-outlook-is-good-your-health

 

Radcliffe, N. M. in Klein W. M. P. (2002). Dispositional, Unrealistic, and Comparative Optimism: Differential Relations with the Knowledge and Processing of Risk Information and Beliefs about Personal Risk. Personality and Social Psychology Bulletin, 28(6), 836 – 846.

 

Rasmussen, H. N., Scheier, M. F. in Greenhouse, J. B. (2009). Optimism and Physical Health: A Meta-analytic Review. Annals of Behavioral Medicine : A Publication of the Society of Behavioral Medicine, 37(3), 239–256.

Advertisements