Sodobnost za povprečnega Slovenca prinaša v njegovo življenje vse več sprememb in zahtev po prilagajanju. Tako se vse več ljudi znajde na točki, ko, zaradi potrebe po zagotovitvi delovnega mesta mora zapustiti dom in poiskati priložnost za zaslužek vsakdanjega kruha onkraj meja Slovenije.

Na enem od spletnih portalov so zapisali: “Med leti 1990 in 2015 se je iz Slovenije v povprečju letno izselilo 3,5 tisoč državljanov Republike Slovenije. Izseljevanje je izrazito naraslo zlasti po letu 2008, ko se je začela finančna kriza. Število izseljenih Slovencev je vsako leto po letu 2008 preseglo letno povprečje. V letih 2012 do 2015 je bilo število izselitev več kot enkrat višje od letnega povprečja po osamosvojitvi Slovenije. Več izselitev državljanov RS kot v zadnjih štirih letih smo beležili le v letu 1991, torej letu vojne v Sloveniji (Več izselitev slovenskih državljanov iz domovine le še v času vojne #infografika, 2016).

Če nekateri sprejmejo odločitev za selitev zaradi občutka, da so v svoji državi enostavno izčrpali vse možnosti za zaposlitev, se drugi lahko v tujino namenijo iz radovednosti oziroma zato, da bi preizkusili nekaj novega. Že na tej točki je psihološki pritisk, ki ga doživljajo prvi napram drugim različen, in, ker smo ljudje povrh vsega vsak zase svet, bo vsak posameznik selitev, njene vzroke in posledice doživljal drugače, na svojstven način. Kljub temu pa obstaja nekaj ključnih značilnosti, s katerimi se soočajo ljudje ob selitvi v tujino.

Ko pade odločitev, da se bomo selili, se začne proces načrtovanja. Če so tipične in največje skrbi osebe, ki načrtuje selitev vezane na skrb pred osamljenostjo in pogrešanjem družine ter prijateljev, skrb pred izgubo partnerja, skrb v zvezi s težavami z integracijo v novo okolje ter pričakovana sprememba življenja nasploh, so nekatera od teh tudi dejstva, na katera se je, če ne želimo, da nas presenetijo, priporočljivo pripraviti.

 

 

Dejstvo je, da mora oseba, ki prihaja v novo okolje, poleg tega, da se privaja na novo delovno okolje, vložiti veliko truda v integracijo. Poleg vsakodnevnih opravil mora oseba v svoj urnik vključiti številne dejavnosti in opraviti dodatno delo:

  • če gre za selitev v državo, katerega uradnega jezika oseba ne pozna, dobršen del energije in truda vzame učenje in izpopolnjevanje jezika,
  • seznanjanje s kulturo in birokracijo tuje države (ob čemer je mogoč tudi t.i. “kulturni šok”, če gre za selitev v državo, kjer se kultura močno razlikuje od domače),
  • vzpostavitev nove socialne mreže in spoznavanje novih ljudi,
  • vključevanje v interesne dejavnosti, itn.

 

Selitev in z njo povezani čustveni pretresi

Posameznik običajno gre čez več stopenj v prilagajanju na novo okolje. Kaj lahko “novinec”, ki se preseli, pričakuje na svojem čustvenem področju? Raziskave kažejo, da začetni fazi selitve, ki jo v veliki meri označuje navdušenje nad selitvijo, lahko sledi faza šoka. V tem času je posameznik lahko negotov, počuti se osamljeno, strah ga je, začne skrbeti, ali se je odločil prav in kaj ga čaka v prihodnosti. Na tej točki nekateri obupajo in se vrnejo domov, drugi, ki imajo to izkušnjo o doživljanju te “krize”, pa vztrajajo v svoji odločitvi o selitvi. Pravijo, da so nov zagon, ki je pomenil odboj od najnižje točke, našli na delovnem mestu. Z upanjem pride tudi delovna vnema, prepričanje, da bo uspelo, s tem pa tudi navdušenje in uspeh, ki jih žene naprej (Bizovičar, 2016).

 

Večina ljudi se na tujem tudi ne izogne občutkom domotožja. Dobro ga prenašajo tisti, ki so:

  • bolj družabni in prilagodljivi,
  • ki imajo visoko socialno podporo domačih in delodajalca,
  • če so se na odhod v tujino dobro pripravili in
  • imajo veliko informacij o novem okolju.

 

Lažje je tudi tistim, ki imajo dobre prve vtise z življenjem in delom v tujini, ter, če pridejo v državo, kjer se kultura bistveno ne razlikuje od njihove. Z domotožjem se je mogoče učinkovito spopasti z zapolnitvijo časa z zabavnimi aktivnostmi, s spoznavanjem nove države in vzpostavljanjem poznanstev, navezovanjem stikov z drugimi Slovenci v tujini in druženjem z njimi, z ohranjanjem stikov z domačimi v domovini, pomembno je tudi pogovarjanje o občutkih, izzivih in težavah, ki jih imajo v tujini. Raziskave kažejo, da je to, kako se bo oseba soočila s stresom, ki ga prinaša selitev, zelo odvisno od njenih osebnostnih lastnosti (družabnost, komunikativnost, samozavestnost, prijaznost, simpatičnost, odprtost, čustvena stabilnost, proaktivna naravnanost k reševanju problemov ter samoiniciativnost). Več možnosti za uspeh imajo tudi motivirani, odgovorni in vestni posamezniki, saj hitreje dobijo ugled in posledično zavzamejo pomembnejše položaje v podjetjih, ter tisti, ki se v komunikaciji znajo prilagoditi novi kulturi (Bizovičar, 2016).

 

 

Zakaj je selitev lahko težaven proces?

 

Selitev prinaša veliko sprememb v razmeroma kratkem času … in s tem tudi nujnost učenja. Ljudje spremembe prenašamo in sprejemamo na različne načine. Bodite pozorni nase, na svoje telo in duševnost. Po začetnem urejanju nujnih zadev se začne proces spoznavanja novega okolja, ljudi, kulture in navad. Človeka nenehno in zaporedno izpostavljanje novim situacijam lahko, zaradi povsem fiziološke narave, ki ga nosi odziv telesa, pripelje do stanja, ko je nenehno v stanju “beg ali boj”. Čeprav se nam zdi, da smo mirni, se v telesu lahko tovrstni dogajajo fiziološki procesi, ki, dolgoročno gledano, za človeka in zdravje niso dobrodejni.

 

Začetek novih stvari pomeni konec nekaterih starih… Novim je potrebno šele dati priložnost. Ko se znajdemo na življenjskem razpotju, smo ljudje običajno nagnjeni k temu, da o preteklosti obujamo romantične in pogosto nerealistične spomine – spominjamo se je v lepši luči, kakor smo jo doživljali, ko se je dogajala. Celo naša prejšnja služba, čeprav ni bila zadovoljujoča, nekako postane v našem spominu prijeten čas. Gre za nekakšno vrsto obrambnega razmišljanja zaradi strahu pred nepoznanim.

 

Selitev pomeni zapuščanje podpornega socialnega sistema. Človek s selitvijo za seboj pusti tudi svoj socialni sistem, torej družino in prijatelje, zaradi česar se lahko, ko se znajde sam v tujini, počuti, kljub temu, da z njimi ohranja stike, osamljenega.

 

Selitev s partnerjem (ali brez njega) postavlja zvezo pred test. Selitev je za oba vpletena stresen proces. Zahteva več potrpežljivosti in prilagajanja. Hkrati sta partnerja, če se selita skupaj, pogosto edina opora, saj sta po selitvi svojo socialno mrežo pustila doma. Zgodi se lahko, da bo kateri od partnerjev postal oklepajoč ali naporen za drugega, drugi pa to lahko doživlja kot izčrpavajoče. Po drugi strani lahko partnerja v zvezi, kjer odhaja zgolj eden, tvegata oddaljitev. Pomembno je, da se o tem, kaj se dogaja z njima in med njima, iskreno pogovorita, si prisluhneta in si zaupata svoje strahove v zvezi s selitvijo in njuno zvezo. Določena mera povišanega stresa in morda tudi konfliktnosti je v času selitve povsem normalna. A to ni izgovor za zanemarjanje zvez: zato ne pozabite na ključno sestavino ohranjanja zveze – komunikacijo!

 

Ljudje se za to, da se bomo selili, kakor že omenjeno, odločamo iz najrazličnejših vzgibov. Selitev tako lahko človeka navdaja z občutkom, da bo po njej vse drugače in, da bo postal drugačen človek. Gre za pojav, s katerim se srečuje veliko ljudi, ki sklene, da se bodo selili. Toda kmalu presenečeni ugotovijo, da se s selitvijo v resnici ni nič spremenilo. S selitvijo so se hkrati izpostavili ranljivosti in posledicam, ki jih ima lahko pomanjkanje podpornih sistemov (družine, prijateljev itn.) in povsem mogoče je, da se bo oseba, ki se znajde v tej situaciji, soočala z razdražljivostjo in podobnimi neprijetnimi občutji, povezanimi z odkritjem, da se življenje v resnici ni spremenilo. Če se pojavi razočaranje nad temi ugotovitvami, je potrebno, da oseba najprej sprejme samo sebe, svoja čustva in svojo osebnost. Šele nato se lahko začne proces osebnostne spremembe. Ne rečemo torej zastoj, da človek vedno vzame sebe s seboj – kamorkoli je namenjen oziroma kamorkoli že gre.

 

Vse te obremenitve lahko človeka navdajajo z zelo neprijetnimi občutji, ki lahko celo dodobra zamajejo ali celo načnejo psihično zdravje, in sicer v obliki depresije. Kako se soočiti s temi obremenitvami, pa si boste lahko prebrali v naslednjem članku…

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira.
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Reference:

Žlogar, M. in Makovec, U. (19/06/2016). Več izselitev slovenskih državljanov iz domovine le še v času vojne #infografika. Dostopno na: http://siol.net/novice/slovenija/vec-izselitev-slovenskih-drzavljanov-iz-domovine-le-se-v-casu-vojne-infografika-419779

Bizovičar, M. (22/01/2016). Na odhod v tujino se pripravimo – tudi psihično. Dostopno na: http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/na-delo-v-tujini-se-moramo-dobro-pripraviti-tudi-psihicno.html

Harley Therapy (24/07/2014). The Moving Abroad Blues: Can It Cause Depression? Dostopno na: http://www.harleytherapy.co.uk/counselling/moving-abroad-cause-depression.htm#ixzz4Zb6HoWFA

Advertisements