Neprijetna čustva so sestavni del vsakdanjika. Obvladovanje le-teh je pomembna sposobnost, ki se je ljudje načeloma priučimo tekom odraščanja. Sposobnost za regulacijo čustev je deloma pogojena z razvojem možganov v najnežnejših letih, deloma pa se je lahko priučimo tudi kasneje v življenju. Preberite si, kako se lahko uspešno soočite z njimi z uporabo naslednjih strategij.

Ena od preventivnih strategij je preprečevanje izpostavljanja situacijam, ki bi jih želele izzvati. Če veste, da imate jutri pomemben izpit, se zvečer ne izpostavljajte gledanju grozljivke, saj je zelo verjetno, da bo vaš spanec pred pomembnim dnevom moten. Če veste, da imate jutri pomemben sestanek, danes izpustite obisk pri osebi, za katero domnevate, da je zelo verjetno, da bo na vas vplivala tako, da vas bo razburila. Pri predvidevanju izhajajte iz lastnih izkušenj, iz tega, kar veste o sebi in o drugih. Toda: naj vas ta strategija ne nagovarja v zavzemanje pasivne vloge v svojem življenju!
Strategije, naštete spodaj, so namenjeni regulaciji neprijetnih čustev, ko le-ta nastopijo.

 

zencbPoimenovanje čustev. Ko začutite nemir, neprijeten občutek v telesu, ga poimenujte. Ste jezni, tesnobni, žalostni, se počutite krive? Poimenujte to, kar čutite in si tudi dovolite, da to čutite. Poimenovanje čustva namreč znižuje njegov učinek. Kako je mogoče, da ima zgolj poimenovanje čustva tako močan učinek na zniževanje njegovega učinka? Na splošno velja prepričanje, da posvečanje pozornosti negativnim čustvom jača njihovo moč in, da je poimenovanje brezsmiselno. Toda prepoznavanje tega, kar čutimo ni enako analiziranju in razpredanju o čustvu, ki ga čutite ob nekem dogodku. Smisel poimenovanja tega, kar čutite, je zgolj to – poimenovanje, čemur ne sledi analiziranje v smislu: “Zakaj to čutim?” “Ne bi smel tako čutiti!” “To je narobe.” itn. Če se torej znajdete v dolgi čakalni vrsti v trgovini in ob tem čutite, kako znotraj vas narašča napetost, jo pri sebi obelodanite.
Raziskave namreč kažejo, da to na nas deluje tako, da imamo občutek večje kontrole nad svojim čustvenim stanjem. Ker tako sami pri sebi razjasnite, kaj čutite, to zniža občutek negotovosti in vam omogoči, da dobite občutek kontrole nad svojim lastnim čustvenim svetom (kar je, nenazadnje edino, kar v resnici lahko kontrolirate).
Ne prepuščajte se analiziranju in razmišljanju o tem, kaj v življenju vas še razjezi, saj bo to le poslabšalo in intenziviralo vašo frustracijo.

 

mask_artistic_12_screenTretja strategija za čustveno regulacijo je preusmerjanje pozornosti od stvari, ki izzovejo negativne misli oziroma k stvarem, ki v vas izzovejo pozitivna čustva. Podobna je prvi, preprečevalni strategiji, toda te se poslužimo, ko je neprijetno čustvo že nastopilo. Zagotovo jo poznate: poslužujemo se je že kot otroci, ko preusmerimo pozornost od neprijetnega k prijetnemu.
Toda tudi ta strategija v sebi nosi past. Namesto, da bi se je poslužili tako, da nam bi pomagala, se predamo eni od kognitivnih pristranosti, imenovani tudi samoslužna pristranost (ang. self-serving bias), ki izhaja iz ponotranjenih prepričanj (ki nimajo realne podlage), da so za naš uspeh zaslužne značilnosti našega karakterja, za neuspehe pa so krivi zunanji dejavniki. Na primer: če opravimo težak izpit, rečemo, da nam je snov enostavno ležala in, da smo imeli srečo, po drugi strani pa ob neuspehu krivimo profesorja, ki nas je na izpitu zafrkaval in se izživljal nad nami ter izbiral težka vprašanja. To navidezno lajša stisko, vendar v resnici na nas ne deluje tako, da bi se glede sebe počutili dobro.
Kot vidimo, iz primera izhaja, da se poslužimo, v odvisnosti od rezultata, različnim razlagam, da bi se tako počutili bolje. Problem samoslužne pristranosti je v tem, da trenutno sicer lahko deluje blažilno na naše počutje, na dolgi rok pa s posluževanjem tej strategiji delujemo sami proti sebi. S tem, ko za svoje neuspehe krivimo druge, preprečujemo, da bi z zunanjim svetom izgrajevali zdrav odnos, ki je osnova za dobro življenje, o katerem smo govorili v seriji člankov o načinih zviševanja zadovoljstva z življenjem. Hkrati s pripisovanjem uspeha samemu sebi in svojim značilnostim prekinja naš stik z realnostjo, kar tudi ni konstruktivno. Pretiran optimizem, ki nima realne podlage in iskanje pozitivnih stvari v vsakem trenutku in v vsem, lahko človeka vodi v sprejemanje slabih odločitev. Najti je potrebno pot, ki združuje konstruktivno preusmerjanje uma stran od negativnih misli k pozitivnim, brez, da bi se pri tem poslužili samoslužne pristranosti. En način za to je, da v misli prikličemo tisto, kar v nas vzbuja občutek avtentičnega ponosa, ljubezni ali blaginje v nematerialnem smislu namesto tistega, kar v nas sproža ponos, ki izhaja iz pridobitev in dosežkov. Če vas na primer čaka pomembna predstavitev, se spomnite, kako uspešno ste izvedli tovrstne projekte v preteklosti ali pa se spomnite svojih najdražjih – občutje ljubezni bo zelo verjetno znižalo nivo stresa.

 

problemska_situacjaČetrta strategija za čustveno regulacijo vključuje reinterpretiranje situacije tako, da se bomo počutili bolje glede njih. Ko se na primer znajdete v stresni situaciji, kot je predstavitev letnega poročila ali sestanek, poiščite, kaj je v tem pozitivnega. Ozavestite, da je tovrsten stres v resnici blagoslov, ki ga nima priložnosti izkusiti vsak človek, da je ta priložnost bila namenjena vam, in občutite hvaležnost, ker vam ni potrebno delati fizično zahtevnih del. In, da vaš naslednji obrok ni nekaj, o čemer ne bi bili prepričani, da se bo zgodil.
Tak način reinterpretacije postavlja stvari v drugačno perspektivo, ki vam bo omogočila, da se boste počutili bolje glede situacije, v kateri ste se znašli.

 

Katerekoli strategije se boste poslužili, vedno se izognite dušenju čustev, ki na dolgi rok znižuje zadovoljstvo z življenjem in lahko povzroča tudi številne druge težave, npr. zdravstvene zaplete. Dušenje čustev namreč ne prežene čustva stran, temveč aktivira limbični sistem, predel možganov, zadolžen za čustva, ki ostaja aktiven, četudi čustev ne izrazimo. Hkrati zatiranje čustev zavira možgansko aktivnost. To pomeni, da se možganom ostane le del vaše kapacitete za osredotočanje na nalogo, saj se je veliko usmerja v čustvo, ki se predeluje v limbičnem sistemu. Da zatirate svoja neprijetna čustva, pa običajno začutijo tudi drugi ljudje, kar v njih lahko sproži nelagodje… Seveda to ne pomeni, da morate tisto, kar čutite v sebi, na vsak način in vedno obelodaniti. Pomembno je, da se zavedate, tega, da zatiranje neprijetnih čustev le-teh ne bo odgnalo stran in zato tudi ne boste srečnejši – kvečjemu ima lahko to početje uničevalni učinek.

 

Ne pozabite: najboljši trenutek za preizkušanje teh strategij je “na terenu”. Ko se znajdete v stresni situaciji, se spomnite na katero od teh strategij, jo uporabite in nato opazujte, kako deluje na vas. Na začetku utegne biti težko, a ne pozabite, da vztrajnost vedno prinese rezultat.

 

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira.
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

Advertisements