V prvem delu sestavka o navideznih paradoksih čuječnosti smo našteli sva najočitnejša paradoksa čuječnosti.
Še ena prednost čuječnosti, kar se tiče stika s seboj in s svojim notranjim svetom, je, da boste zaznavne občutke na ta način, z uporabo čuječnosti v vsakdanu, občutili intenzivneje: obroki bodo okusnejši, toplota sončnih žarkov intenzivnejša, pregrinjalo, s katerim se boste pokrili, bo imelo drugačen občutek, ko se boste zavedli, kako pokriva vaše telo. Naj vas, ko se boste zalotili, da ste se odzvali avtomatsko, brez, da bi uporabili čuječ pristop k svojemu vedenju, ne potre in demotivira – to je povsem normalen proces učenja. Preteklo bo nekaj časa, preden ga boste usvojili in vzeli za svojega. Ne pozabite: ne obsojajte se za svoja čustva, ki jih čutite, za impulze, ki pridejo na plano – sprejmite jih, namesto, da bi jih zatrli in karali same sebe, ker tako čutite.

 
Poglejmo si primer. Če se v vas sproži misel, da to, kar čutite (npr. potreba po tem, da želite preveč kontrole ali, da si očitate, da ste preveč nezaupljivi) ni prav, bo vaša naslednja misel, da tega ne bi smeli misliti … In tako se začaran krog nepovezanosti s seboj nadaljuje in stopnjuje in preprečuje, da bi bili prisotni tukaj in zdaj, v tem trenutku. Sčasoma se boste naučili razlikovati med opazovanjem preko uma in z zavestnim opazovanjem in tako tudi izurili sposobnost biti v tem trenutku.

 
Razložimo še, da prakticiranje čuječnosti ne zavira spontanosti, ampak jo vzpodbuja. Ljudje velikokrat rečejo, da je avtomatski odziv (odziv iz avtopilota) pristen. To ni res, saj avtomatski odziv reaktiven odziv.

 
Učenje zavestnosti ali čuječnosti poteka v več fazah. Najprej se boste naučili umiriti um. in ustvariti “čistost” misli. To pomeni, da boste izklopili svoje stanje “avtopilota” in s tem tudi avtomarsko odzivanje oziroma reagiranje na dražljaje. Da bi lahko življenje bolj užili, je potrebno umiriti misli, jih razjasniti. S pozornostjo boste opazovali trenutek in sebe v trenutku in tudi svoj um, ki bo v tem stanju, stanju čuječnosti, nereaktiven. V tem, da se ne odzovemo reaktivno, gre za delček izgube spontanosti, s katerim pa pridobimo to, da z usmerjeno pozornostjo izkušnjo doživimo polneje.

 

Verjamem, da je še vedno težko razumeti, da nas lahko čuječnost, golo opazovanje brez presojanja in obsodb, osrečuje. Prej bi predvidevali obratno! Raziskovalci menijo, da neobsojajoče opazovanje vodi k sreči in zadovoljstvu, ker naj bi človek v osnovi težil k sreči in bil tudi pozitivno naravnan. To je torej glavna pot, po kateri čuječnost vodi k povišanju zadovoljstva – ker nas povezuje z našo lastno, k zadovoljstvu naravnano naravo. Vadba za življenje v čuječnosti bo tak rezultat tudi prinesla. Pogosteje bomo vadili čuječe zavedanje, manj verjetno se bomo vedli iz stanja “avtopilota”, ko tega ne bomo želeli in hitreje bomo lahko preklapljali med obema stanjema – glede na okoliščine našega življenja.

 
Čuječnost torej preko povezovanja z našim notranjim virom zadovoljstva, zvišuje občutek zadovoljstva, hkrati pa doprinaša k boljšim medosebnim odnosom, k zdravju in k izboljšanju čustvene inteligence.

 

Obstaja zelo veliko načinov za vadbo čuječnosti. Uporabite lahko kar spletni brskalnik, da bi ugotovili več ali pa mi, če imate dodatna vprašanja, pošljite sporočilo. Z veseljem vam posredujem dodatne informacije.

 
Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

Advertisements