Partnerska zveza je odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, zaupanju, pozornosti do drugega in – hočemo ali nočemo, na konstantnem delu. Včasih se znajdemo na točki, ko lahko opazimo, da sami ali pa partner kažemo nezadovoljstvo v partnerski zvezi na različne, uničujoče načine. Takrat je čas, da preverimo, česa si želimo in v želji po ohranjanju odnosa morda tudi spremenimo nekatera svoja vedenja, ki jih ponavljamo…

Robert Levenson meni, da so 4 sestavine, zaradi katerih zveze propadajo prezir, kritiziranje, obrambno vedenje in izogibanje. V svojem raziskovalnem delu je ugotovil, da so le-te ključni dejavniki, ki napovedujejo razhod oziroma ločitev. V 14-letni študiji je Levenson spremljal 79 parov, pri katerih je meril zadovoljstvo s partnersko zvezo, preverjal, kako pogosto se v pogovorih pojavljajo spodaj predstavljeno vedenje in tudi, kako pogosto so udeleženci pomislili na razhod. Raziskovalni tim je pravilno napovedal razhod v kar 93% primerov. V eni od novejših študij so raziskovalci ugotovili, da obstaja velika verjetnost, da se bosta partnerja, ki že prvo leto po poroki vpijeta drug na drugega, se zapirata v debati o kakem problemu in nista pripravljena na pogovor, ali pa se prezirata, v 16 letih razšla.

Torej: če želite ohraniti zvezo, se izogibajte 4 spodaj naštetih načinov vedenja oziroma komuniciranja.

 

Prezir. Je čustvo, ki je sestavljeno iz jeze in gnusa ter je zato veliko bolj nevarno, kakor frustracija ali negativnost. Pomeni, da na partnerja gledamo zviška. Razlog, zaradi katerega je prezir tako močno negativno čustvo se skriva v tem, da partnerju zapremo možnosti za to, da bi nam le-ta lahko izrazil svoje potrebe in čustva. Če se velikokrat počutite pametnejše kot, boljše kot, bolj občutljive, kot partner, boste manj verjetno upoštevali njegovo mnenje kot veljavno, manj verjetno boste poskušali razumeti situacijo z njegove perspektive in zelo verjetno boste z njim manj empatični.

Vzemimo vsakdanji primer: Partnerja pošljete v trgovino. Ko se vrne domov, opazite, da je kupil namesto svežih gob vložene. Ker boste delali omako, bi potrebovali sveže gobe, toda včasih, ko naredite pico, kupite tudi vložene. Mu prisluhnete, ko ga vprašate, zakaj je kupil vložene gobe? Ste mu sploh povedali, katere gobe hočete? Se, ko se zaveste, da mu niste izrecno naročili, opravičite? Ali pa si raje mislite: “Kakšen trotl, kako, da ne ve, da v omako vedno dam sveže gobe?!”

 

Kritiziranje. Podobno, kot prezir, tudi kritiziranje vključuje pretvorbo vedenja (nečesa, kar je partner naredil) v trditev o njegovem karakterju (v osebo, kakršna je). Vzemimo za primer, da ima partner navado, da prazno skodelico kave ali čaja pušča na mizi v dnevni sobi. Počakate, dokler ne pride domov, da mu omenite, da vas njegovo vedenje moti in, da na nekritičen način predlagate, da bi bili veseli, če bi prazno skodelico dal v pomivalno korito ali pa se sami pri sebi sprašujete, zakaj ste sploh z osebo, ki ne zna pospravljati za seboj?

Sčasoma se namreč ta majhna nezadovoljstva seštevajo v neprijetne občutke zamere in prezira.

 

Obrambno vedenje. Če ugotavljate, da se venomer počutite kot žrtev v neprijetnih situacijah s svojim partnerjem, je povsem mogoče, da ste v odnosu z njim pretirano defenzivni. Kam merim? Vzemimo primer družinske zabave za rojstni dan, na katero sta, kako običajno, zamudila. Ali prvi rečete: “Nisem jaz kriv/-a,” ko končno prispeta ali pa premislite, preden partnerja obtožite za zamudo, čeprav ste sami potrebovali eno uro in pol, ko ste se pripravljali na zabavo?

Prevzemanje odgovornosti za svoj doprinos v neprijetni situaciji v partnerstvu je sicer nelagodno, ampak je običajno tista sestavina, ki pomaga, da iz nje ne nastane prepir – in pokvarjen večer. Ko enkrat stopimo v krog negativnosti, nas to početje vleče hitro in vedno globlje vase, po drugi strani pa je iz njega zelo težko izstopiti.

 

Izmikanje. Točno veste, kdaj se bo prepir začel – čutite povišanje svojega srčnega utripa, zalotite se, da ste kar naenkrat začeli govoriti glasneje. Se v določenem trenutku, ko se stvari začnejo dodobra razgrevati, vzamete v roke telefon, greste stran ali pa enostavno ignorirate partnerja?

Blokiranje pogovora je za partnerski odnos prav tako uničujoče, kakor zaničevanje, saj vama onemogoča naslavljanje težave, ki leži maskirana pod nekim določenim problemom, ki se je lahko pokazal navzven.

Ko se s partnerjem znajdeta v konfliktu, je to popolno nasprotje trenutkov, ko se imata lepo. Toda ti občasni neprijetni trenutki so pogosto ključni za dojemanje svojega lastnega vedenja, svojega doprinosa k težavi ter tudi za reševanje potencialno uničujočih težav.

 

Zavedajte se, da je prisotnost občasnega pojavljanja katere od ali pa kar vseh 4 naštetih načinov vedenja popolnoma normalno. Problem nastane, ko te strategije postanejo edina ali pa osnovna sestavina (ne)komunikacije v partnerskem odnosu in nadomestijo pozitivnejši pristop k reševanju partnerskih težav – takrat se je vredno ustaviti in se vprašati, kaj se dogaja v zvezi. Čeprav je prepoznavanje nečesa, kar počnete v partnerskem odnosu in je neproduktivno, lahko boleče, je to hkrati tudi prvi korak k aktivnemu reševanju težave. Če uspete ugotoviti, kako bi nefunkcionalno vedenje lahko nadomestili s kako drugo strategijo, je zelo verjetno, da boste zvezo na tak način le okrepili.

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Viri

Birditt, K. S., Brown, E., Orbuch, T. L. in LcIlvane J. M. (2013). Marital Conflict Behaviors and Implications for Divorce over 16 Years. Journal of marriage and the family, 72(5), 1188-1204. doi:10.1111/j.1741-3737.2010.00758.x.

Mordechai, J. in Levenson, R. W. (2000). The Timing of Divorce: Predicting When a Couple Will Divorce Over a 14-Year Period. Journal of Marriage and the Family 62(1), 737–745. Dostopno na: http://ift-malta.com/wp-content/uploads/2013/01/gottman-predictor-of-divorce.pdf
Advertisements