Morda še niste slišali za mobiriranje  (ang. phubbing), toda, če opišem, za kaj gre, boste ugotovili, da ga dobro poznate. Ali ste se srečali sami z njim, če ne, ste pa ga zagotovo opazili kje v družbi. V dobi pametnih telefonov precej pogost pojav, nekateri ga označujejo kot “tihega uničevalca odnosov”. Verjetno že veste, o čem govorim. Gre za omalovaževanje druge osebe zaradi preverjanja vsebin na pametnem telefonu. Čeprav mobilni telefoni po eni strani omogočajo občutek “nenehne povezanosti” z družino in prijatelji, prekomerna uporaba le-teh lahko vodi odpovedovanje interakcijam v živo. Odvračanje pozornosti od sogovornika k telefonu velja kot neolikan ali neprimeren način vedenja v socialni interakciji (Graff, 2017).

Pametni telefoni so v zadnjih letih postali sestavni del življenj velike večine ljudi. Uporabljamo jih za preverjanje spletne pošte, za fotografiranje naših doživetij, za igranje iger, poslušanje glasbe, učenje jezika, namesto navigacijskega sistema, za branje novic in igranje interaktivnih iger. Če greste na sprehod, na vožnjo z avtobusom ali tramvajem v kakšnem večjem mestu, je nepretrgan pogled na ekran pametnega telefona nekaj povsem običajnega. Neizpodbitno dejstvo je, da so telefoni spremenili naš način življenja in vedenja.

Kakšen učinek pa ima tovrstni fenomen na partnerske odnose? So partnerji strpnejši do mobiriranja? Je mogoče, da mobiriranje lahko zniža zadovoljstvo z zvezo?

V eni novejših raziskav je bilo ugotovljeno, da je uporaba mobilnih telefonov povezana z depresijo in znižanim zadovoljstvom z odnosi (Roberts, 2016). Raziskovalci so zapisali, da so osebe, ki so zaznavale, da jih partner zapostavlja zavoljo preživljanja časa v brskanju za vsebinami na pametnem telefonu, poročale o konfliktih in v nižjih nivojih zadovoljstva s partnerskim odnosom. Poleg tega so nižji nivoji zadovoljstva s partnerskim odnosom vodili tudi k nižjemu zadovoljstvu z življenjem in višjim nivojem depresivnosti. Če smo natančnejši, dodajmo, da je raziskavi sodelovalo 146 oseb in kar 46% jih je poročalo o tem, da jih partner “mobirira”, 23% udeležencev pa je priznalo, da je mobiriranje povzročilo konflikt v partnerskem odnosu.

Raziskovalci so povzeli, da smo ljudje na splošno mnenja, da uporaba mobilnih telefonov sama po sebi nima drastičnih učinkov na naše tesne medosebne odnose, toda raziskave kažejo drugače. Če čas, ki ga partnerja preživljata skupaj, moti mobilni telefon enega od partnerjev, bo drugi partner manj verjetno zadovoljen z njunim partnerskim odnosom. Glede na izsledke raziskave so raziskovalci želeli ljudem prenesti sporočilo o tem, kako negativen učinek imajo lahko mobilni telefoni in njihova uporaba na partnerski odnos oziroma na kak drugi intimnejši odnos (Graff, 2017).

McDaniel and Coyne (2016) menita, da so pametni telefoni lahko vsiljiv pripomoček, ki moti interakcije “iz oči v oči”. Če eden partner drugega, zato, ker ga mobilni telefon preveč “posrka vase”, zanemarja, lahko drugi partner čuti neprijetna čustva in občutja. V strokovni javnosti se je pojavilo vprašanje, če mogoče, da se neprijetna občutja zaradi zapostavljanja ob uporabi mobilnega telefona pojavijo zaradi ignoriranja ali pa so morda posledica ljubosumja (ker oseba lahko sumi, da partner preko telefona vzpostavlja stike, ki bi lahko ogrozili zvezo). Eden od aspektov ljubosumja je namreč zaznana grožnja partnerski zvezi s tretje strani (Graff, 2017).

Krasnova in kolegi (Krasnova, Abramova, Notter & Baumann, 2016) so se odločili, da to preverijo. V starostni skupini 26 do 40 let, ki je skupina, ki najbolj uporablja mobilno telefonijo, hkrati pa najbolj verjetno išče stalno partnersko zvezo, so preverili, kako se te spremenljivke povezujejo. Udeleženci so poročali o dokaj pogosti zaznani predolgi uporabi mobilnega telefona s strani partnerja ob različnih priložnostih: ko čas preživljajo skupaj (33,6%), pred spanjem (19,6%), ob skupnem obroku (10,8%), v avtomobilu oziroma v javnem transportu (9,8%), v času skupnega preživljanja časa zunaj (4,5%). Udeleženci so poročali, da se v takih trenutkih počutijo jezne (19,4%), žalostne (11,1%), se dolgočasijo (3,2%), so indiferentni (38,1%), so veseli (4,4%) ali pa izgubijo pozornost (28,6%). Ugotovljeno je bilo, da moški poročajo o več veselju napram ženskam, ženske pa so napram moškim poročale v večji meri o jezi, žalosti in indiferentnosti.

Kar se tiče soočanja s partnerjevim mobiriranjem, so udeleženci navajali, da prosijo, da parnter preneha z uporabo telefona (27,1%), kažejo zanimanje za njegovo početje in ubesedijo sumničavost (7,3%), zrcalijo – začnejo početi isto, kot partner (6,9%), začnejo početi nekaj drugega (13%), čakajo in kažejo tolerantnost do uporabe mobilnega telefona (22,3%), so jezni in razdraženi (7,3%), nezanemarljiv delež pa ne pokaže nobene reakcije (22,3%). Moški so v primerjavi z ženskami bolj lojalni, kar 2-krat pogosteje začnejo početi enako, kot partnerka in se na splošno odzivajo bolj čustveno pozitivno na mobiriranje partnerke.

 

Krasnova in kolegi (2016) so ugotavljali tudi, kakšen odnos obstaja med ljubosumjem in mobiriranjem ter z relacijsko kohezijo (občutkom čustvene povezanosti). Ugotovili so, da je na relacijsko kohezijo vplivalo predvsem ljubosumje zaradi uporabe telefona, ne pa občutek zapostavljenosti zaradi partnerjeve uporabe mobilnega telefona. Kaj to pomeni?

Ljubosumje pogosto omenjamo kot posledico doživete grožnje oziroma v kontekstu “rivalstva” za partnerja. Toda ljubosumje lahko človek občuti tudi na druge načine: če partner preživlja čas z drugimi ali v službi. Ljubosumje dokazano na odnos deluje razdiralno. Hartova in sodelavci (2004) so ugotovili, da je ljubosumje intenzivnejše napram socialnim objektom, kakor neživim – to je, seveda, razumljivo, saj je živ svet in drugi ljudje,  ki soustvarjajo socialno interakcijo, tisti, katerega načeloma doživljamo kot grožnjo. Kakorkoli že, Krasnova in sodelavci pravijo, da pametnih telefonov ne dojemamo kor neživih objektov, temveč kot socialne objekte, saj omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi. Na podlagi tega zaključujejo, da ni problem zapostavljanje zaradi mobilnih telefonov, temveč občutje ljubosumja (možnost, da se partner preko telefona poveže s tretjo osebo) tisto, ki sproži neprijetna čustva, kar vodi v nezadovoljstvo s partnersko zvezo.

Če naj iz teh raziskav poskušamo povzeti nauk in na zadevo z distance, je jasno, da je informacijska tehnologija v naša življenja prinesla nov veter. Kakor običajno, bom tudi tokrat poudarila pomen iskrene komunikacije v partnerskem odnosu. Če imate občutek, da vas partner z mobiriranjem zapostavlja, to iskreno obelodanite (in, da ne bo prišlo do nepotrebnega konflikta, nikakor ne pozabite na “jaz sporočila”). Seveda pa je to priložnost, da tudi sami razmislite, ali v ozadju vaše lastne zaznave tega, da vas partner na ta način zapostavlja, morda  zares tiči strah pred tem, da bi ga izgubili ali pa je njegovo preživljanje prostega časa v družbi z mobitelom zares preseglo meje. Kakorkoli že, bodite iskreni – do sebe in do partnerja.

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Viri

Psyblog. (03/10/2015). ‘Phubbing’: The Modern Way To Kill Your Relationship. Dostopno na: http://www.spring.org.uk/2015/10/phubbing-the-modern-way-to-kill-your-relationship.php

 

Graff, M. (11/01/2017). When You Ignore Your Partner, This Is What They’re Thinking. Psychology Today. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/love-digitally/201701/when-you-ignore-your-partner-is-what-theyre-thinking

 

 

Advertisements