“Jedro čvrstosti je zaupanje vase – a tudi zaupanje v nekaj večjega, kot samo vase.” [Hara Estroff Marano]

 

Če sem v preteklosti pisala o razvoju čustvene čvrstosti in vloge staršev pri razvoju le-te, bom sedaj namenila nekaj besed definiciji čustvene čvrstosti in temu, kako se kaže.

Čustvena čvrstost opisujemo kot človekovo sposobnost, da se prilagodi na stresno situacijo ali krizo. Čustveno čvrstejši ljudje zmorejo prenesti različne udarce življenja in se prilagoditi na spremembe brez večjih posledic, medtem, ko se čustveno manj čvrsti posamezniki na spremembe, manjše ali večje, prilagajajo težje. Ko govorimo o čustveni čvrstosti in njenem razvoju, je potrebno upoštevati, da jo oblikujejo biološki, socialni in psihološki dejavniki. To pomeni, da nekaj značilnosti le-te prinesemo s seboj na svet (s podedovanim genskim materialom), deloma se oblikuje v interakciji z okoljem, k vsemu temu pa doprinašamo sami s svojim sooblikovanjem interakcij in svojega življenja. Na nekatere spremenljivke, ki sooblikujejo našo čustveno čvrstost torej lahko vsaj deloma vplivamo, na druge pa ne (spol, izpostavljanost travmi itn.). Čeprav je temelj čustvene čvrstosti položen v zgodnjem otroštvu, jo tudi kasneje lahko z vajo in samoopazovanjem sooblikujemo in izboljšamo.

Estroff Marano (v Waters, 2013) pravi še, da čustveno čvrsti ljudje ne dopuščajo, da bi jih določala stiska.  S premikanjem proti cilju, ki je višji od njih samih in s prestrukturiranjem bolečine in žalovanja s tem, ko slabe čase zaznavajo kot začasne oziroma trenutne. Če verjamemo vase, če menimo, da smo sposobni in kompetentni, je mogoče okrepiti svojo notranjo moč in tudi vero vase. Mogoče je, da psiho utrdimo in, da pridobimo občutek, da imamo nadzor nad seboj (Estrof Marano v Waters, 2013).

Ljudje smo v prenašanju stresnih situacij in tudi v sposobnosti prilagajanja na le-te zelo različni. Na kakšne načine torej lahko utrdijo svojo psiho tisti, ki so čustveno manj čvrsti? Za ljudi, ki premorejo visoko mero čustvene čvrstosti, je značilno, da so pripravljeni na čustvene pretrese in so spretni v sprejemanju tega, kar jih doleti. To počnejo na fleksibilen način s tem, ko si rečejo in tako tudi čutijo: “Težko je, vendar tudi to bo mimo.” Stara fraza, ki se nanaša na čustveno čvrste ljudi, pravi, da so ti posamezniki kot bambus, ki se je znašel sredi hurikana – namesto, da bi se zlomili, se upognejo. Tudi, če se kdaj zlomijo, se globoko v sebi zavedajo, da je to prehodno stanje in ne stalnica.

 

12 značilnosti čustveno čvrstih ljudi

  1. Poznajo svoje meje. Čvrsti posamezniki ločijo svoje bistvo od trenutnih dogodkov. Zavedajo se, kdo so v svojem bistvu in zavedajo se razloga za trenutno trpljenje. Stres lahko odigra svojo vlogo v neki situaciji, toda ta neprijetne občutja ne prevzamejo njihove identitete.
  2. Obdajajo se z dobro družbo in znajo poiskati pomoč. Ali samo za zabavo ali pa, ko potrebujejo podporo. Ljudje, h katerim se najraje zatečemo po podporo, nam dajejo prostor za predelavo čustev. Znajo prisluhniti in začutiti, kdaj je potrebno dati vzpodbudo brez, da bi namesto drugega poskušali rešiti problem z dajanjem nasvetov. To je zelo pomembna funkcija podpornih odnosov. Posamezniki, ki nudijo socialno podporo, znajo tudi pomiriti, ne pa frustrirati. In čustveno čvrsti ljudje znajo poiskati pomoč. Sposobnost poslušanja, sprejemanja in spoštovanja posameznikovega doživljanja brez dajanja nasvetov ključni kriteriji za izbiro osebe, na katero se bomo naslonili v stiski. Izredno koristno za trpečega je, če prijatelji znajo tudi reflektirati, saj je naše mišljenje v stiski pogosto okrnjeno in zato manj učinkovito pri soočanju s težavo.
  3. Živijo s samozavedanjem. Pretvarjanje, da “ne vemo, kaj se dogaja” nam sicer lahko pomaga, da se lepše prebijemo čez dan, dolgoročno gledano pa je to strategija, ki se ne obnese dobro. Samozavedanje nam omogoča, da pridemo v stik s svojimi potrebami (psihološkimi ali fiziološkimi), da se zavemo, kaj potrebujemo in česa ne, ter tudi, kdaj je čas, da si poiščemo dodatno pomoč. Samozavedanje pomeni, da znamo prisluhniti tako svojemu telesu, torej fizičnemu delu, kakor tudi psihičnemu delu, torej svojemu  razpoloženju
  4. Sprejemajo. Čeprav so neprijetna čustva – torej, neprijetna, so neizogibna. Bolečina je boleča, neprijetna čustva porajajo neprijetno počutje, prebolevanje zahteva čas… Ko se znajdemo znotraj takega, neprijetnega, čustvovanja, se mu želimo čim prej umakniti. Ko vidimo drugega, da trpi, mu bi želeli pomagati tako, da bi ga odrešili bolečine. Toda čustveno čvrsti ljudje razumejo, da so neprijetna čustva in z njimi povezan stres del življenja, ki se venomer giblje v obliki sinusoide: “gor in dol”. Kakor sem nakazala, se je resničnim čustvom nemogoče izogniti. Četudi jih potlačimo, zanikamo ali ignoriramo, ostajajo v nas. Za predelavo nekega stresnega dogodka in z njim povezanih čustev je nujno, da sprejmemo resnico in si jih priznamo. To ne pomeni, da se predamo, da nas čustva povsem prevzamejo in začnejo usmerjati naše življenje, temveč, da si jih upamo in  dovolimo občutiti, ne glede na to, ali spadajo na kontinuumu hedonističnega tona na pozitivni ali negativni pol. Torej, ne glede na to, ali so prijetna ali neprijetna, in, da se ob tem zavedamo, da gre za prehodno stanje.
  5. Znajo “enostavno biti”. TV, radio, pametni telefon z nešteto aplikacijami, tvegano vedenje, prenašanje govoric, pitje alkohola… Vse to so načini, s katerimi se zamotimo. V tem, kako se odzivamo na stres in travmo, smo si ljudje zelo različni. Eden od načinov za to je tudi čuječnost – biti neobsojajoče prisoten tukaj in zdaj. S čuječnostjo, to starodavno, eno najbolj naravnih in prvinskih oblik stika s seboj je mogoče doseči višje nivoje čustvene čvrstosti.
  6. Nimajo odgovorov na vse. Človeška psiha ima v sebi “vgrajene” zaščitne mehanizme, ki človeku pomagajo uravnavati stres. Ko se v stresni situaciji trudimo, da bi našli odgovore, včasih z naprezanjem zablokiramo proces vznikanja odgovorov, ki bi jih prej ali slej dobili sami od sebe. Dobro je, če se na taki točki zavemo, da je povsem v redu, če nimamo odgovora na težavo in, da zaupamo, da se bomo sčasoma, ko bomo duševno in telesno pripravljeni na to, pomirili.
  7. Skrbijo zase. Čustveno čvrsti ljudje znajo poskrbeti zase: oblikovane imajo različne navade (psihične ali fizične), ki jih podpirajo v najtežjih časih. Gre za t.i. podporne stebre skrbi zase, s katerimi si “napolnijo baterije”.
  8. Pretehtajo možnosti. Na zadevo skušajo pogledati z več zornih kotov in se vprašati, ali so kaj zgrešili. Tako zmorejo ohraniti realistično razumevanje, da je trenutna situacija obarvana s stekli očal, ki so si jih nadeli v tem trenutku. To pomeni, da si situacijo razlagajo v skladu s tem, kako jo trenutno doživljajo. Interpretacija, ki jo imajo danes, bo zagotovo drugačna od jutrišnje – to zavedanje človeku daje upanje, da se bo glede teh stvari, zaradi katerih se danes počuti slabo, jutri počutil boljše.
  9. Znajo se prevetriti. Stres in podobna močno negativna čustva nas lahko povsem prevzamejo. Povzročijo lahko, da izgubimo stik s seboj in, da pričnemo pretirano premlevati, premišljevati in analizirati. Empirične raziskave kažejo, da je eno od koristnih opravil, ki pomaga, da se umirimo, pisanje dnevniškega zapisa. Ne gre za dnevnik, v katerem bi navajali, kaj smo počeli čez dan, temveč za ekspresivni dnevnik, katerega namen je, da zapišemo svoje misli, občutja, skrbi in čustva. Ljudje, ki to počnejo redno, poročajo o tem, da so srečnejši in manj negativni napram času, preden so začeli pisati dnevnik. V nekaj mesecih se zmanjša tudi pogostost oziroma intenzivnost depresivnih simptomov, ruminiranja in nivo splošne tesnobnosti.
  10. Usmerjenost v akcijo. Čustveno čvrsti posamezniki, ne glede na to, ali stremijo k ciljem zunaj sebe ali pa se obračajo k sebi in svojim mehanizmom soočanja s stresom, vedno skrbijo, da sooblikujejo svoje življenje. To pomeni, da se premikajo naprej: zaupajo v proces in ne obupajo. Ob tem se zavedajo, da je odgovornost za upravljanje z življenjem na njih samih, ne pa na nekih zunanjih, nekontroljivih silnicah zunaj njih. Usmerjenost v akcijo in zavedanje o lastni odgovornosti ter realistični pogled na svet vodijo v proaktivnost, ki je recept za uspeh. Vse skupaj pa v človeku vzbuja zadovoljstvo in manj stresa – prav zaradi zavedanja, da je doseženo “izdelek” osebe same.
  11. Smisel za humor. Ljudje, ki so čustveno čvrsti, se zmorejo od srca nasmejati preizkušnjam, ki jih jim namenja življenje. To je tudi del spremembe perspektive s pozicije, da stvari vidimo kor grožnjo, ki preti na nas, na pozicijo, da stvari vidimo kot izziv. Takšno zavedanje v resnici vpliva na fiziološki, torej telesni odgovor na stres.
  12. Učijo se iz napak. Vidijo prednosti, slabosti, napak ne zanikajo, temveč jih priznajo in poskušajo odpraviti. Življenjske izzive dojemajo kot priložnosti in s tem sebe postavijo izven pozicije žrtve.

 

Sliši se enostavno – in tako tudi je, če se zmoremo držati uvodnega vodila,da je jedro čvrstosti zaupanje vase – a tudi zaupanje v nekaj večjega, kot smo sami.

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Reference

 

Scott, E. (01/03/2017). The Traits, Benefits and Development of Emotional Resilience. Why Emotional Resilience Is a Trait You Can Develop. Verywell. Dostopno na: https://www.verywell.com/emotional-resilience-is-a-trait-you-can-develop-3145235

 

 

Waters, B. (21/05/2013). 10 Traits of Emotionally Resilient People. Psychology Today. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/design-your-path/201305/10-traits-emotionally-resilient-people

 

 

Advertisements