Uporaba mobilnih telefonov je v toku današnjega časa postala normalni spremljevalec (tudi) večine Slovencev. Tako v zadnjih letih pogosto slišimo, beremo, se pogovarjamo in se strinjamo s tem, kako nepotrebno in škodljivo zlo predstavljajo. Te majhne napravice z velikimi zasloni in z vsebinami, ki so neskončnih možnosti in dostopne v vsakem trenutku, so, ker predstavljajo nepredstavljivo močan dražljaj za naše možgane, izjemno zasvojljive. Zato jih, kljub temu, da se zavedamo njihove dvoreznosti, dosledno uporabljamo – še posebej veliko in radi pa prav pred spanjem.

pexels-photo-262218.jpegDr. Daniel Siegel, eden vodilnih raziskovalcev na področju možganskega delovanja, pravi, da je uporaba mobilnih telefonov pred spanjem še posebej problematična. Zakaj, z izpostavljanjem oči modremu zaslonu, ki oddaja žarek fotonov, le-ta sporoča možganom, naj ostanejo budni (Siegel, 2015).

Kaj se dogaja v našem telesu, kaj povzroči tak odziv? Tovrstni tip svetlobe možganom sporoča, naj še “ne izločijo melatonina [1], saj še ni čas za spanje”. To torej pojasni, zakaj ob branju knjige preberemo dve strani, pa se nam že drema, po drugi strani pa leže, pripravljeni na spanje lahko dlje časa preverjamo Instagram profile, novice in si ogledujemo videe, ne da bi pri tem postali zaspani!

Na ta način si skrajšamo čas spanja, kar pomeni, da zjutraj, ko moramo na delo, svojemu telesu na račun pregledovanja vsebin na pametnem telefonu, odvzamemo del spanca. Spanec ima vrsto funkcij, ki morajo biti izvršene, če naj naslednji dan delujemo optimalno. Vendar pa se funkcije izvršijo samo, če telesu (in možganom) zagotovimo zadostno količino spanca. V tem času namreč glia celice poskrbijo za odstranjevanje toksinov, ki so jih ustvarili nevroni (ki v času spanja mirujejo). Če svojim možganom ne zagotovimo 7 do 9 ur spanja, preprečimo odstranjevanje toksinov. Količina spanca 7 do 9 ur velja za 95% ljudi, le manjšina je tistih, ki jim zadostuje manj, kot 7 ur spanca (Siegel, 2015).

 

Kaj se zgodi, če spimo premalo?

Sebe in svoje telo ob tem, ko spimo premalo, prikrajšamo za kakovostno življenje, saj s tem pripomoremo k:

  • upadu pozornosti,
  • okvari spomina,
  • oteževanju procesov reševanja problemov,
  • motimo inzulinski odziv, ki sodeluje v procesu presnove (kar ima lahko za posledico pridobivanje teže; telo bolj skladišči zaužito hrano, bolj smo lačni in posledično jemo več), hkrati pa je toksičen za povezave med celicami v možganih.

 

Kako ukrepati?

Za to, da bi zmanjšali škodljive učinke uporabe mobilnih naprav, je dobro, da spanec postavimo na prvo mesto. Določite si, da vsaj zadnjo uro (še bolje več) pred spanjem ne boste prižgali mobilne naprave oziroma osebnega računalnika ter tako poskrbite, da se boste v prihodnje zbujali spočiti in pripravljeni na izzive novega dne. V skrajnih primerih priporočam namestitev aplikacije (če je vaš pametni telefon še nima), ki zaustavlja modro svetlobo in omili vpliv modre svetlobe na motnje cirkadianih ritmov.

 

 

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

Opombe (povzeto po Wikipedia, b.d.):

[1] Melatonin (N-acetil-5-metoksitriptamin) je človeku lasten hormon, ki ga najdemo pri živalih in drugih živih organizmih. Njegova koncentracija se spreminja med dnevnim ritmom in je pomemben pri uravnavanju cirkadianih ritmov številnih bioloških funkcij.

Pri ljudeh se melatonin tvori v kot grah veliki žlezi češeriki, ki se nahaja v središču možganov, vendar izven krvno-možganske pregrade. Melatonin sodeluje pri ciklu za spanje-budnost tako, da povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo, vendar je kljub temu centralni živčni sistem tisti, ki uravnava dnevni cikel parakrinega in endokrinega sistema. Svetloba zavre tvorbo melatonina, medtem ko jo tema spodbuja, zaradi česar je ta hormon znan kot »hormon noči«. Izločanje in koncentracija v krvi sta največji sredi noči, v drugi polovici noči začne postopoma padati. Značilna so tudi normalna časovna odstopanja, odvisna od posameznikovega kronotipa (tj. lastnosti, kdaj v dnevu je posameznik bolj ali manj aktiven).

Do nedavnega so bili ljudje v zmernih klimatskih pasovih pozimi izpostavljeni le šesturni dnevni svetlobi, dandanes pa umetna svetloba zmanjša izpostavljenost temi na obdobje osem ur ali manj skozi vse leto. Že manjša svetloba zmanjša tvorbo melatonina do določene stopnje, medtem ko lahko prekomerna razsvetljava pomembno zmanjša tvorbo. Ker je predvsem modra svetloba tista, ki zavre tvorbo melatonina, lahko nošenje očal, ki zaustavljajo modro svetlobo, v času pred spanjem zmanjša izgubo melatonina. Prav tako je nošenje očal, ki zaustavljajo modro svetlobo, priporočljivo za ljudi, ki se navajajo na zgodnejši čas spanja, saj melatonin izzove zaspanost.

Reference

Siegel, D. (04/05/2015). This is what happens to your brain and body when you check your phone before bed. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=_1V0rDSTC9I

Melatonin. (b.d.) Na Wikipedia. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Melatonin

Advertisements