Naši možgani imajo izjemno sposobnost, ki jo imenujemo tudi plastičnost. Čeprav o možganih v resnici ne vemo veliko, je gotovo, da so v opravljanje različnih vsakdanjih opravil vpleteni številni različni predeli le-teh. Plastičnost ali t.i. nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti. Z izkušnjami in urjenjem novih spretnosti pridobivamo nove zmožnosti. Ko se torej učimo nečesa novega, pridobivamo novo znanje, ki so v resnici na novo vzpostavljene nevronske poti znotraj možganov. Da se lahko naučimo ali si zapomnimo dejstvo ali spretnost, morajo v možganih neprestano potekati funkcijske spremembe. Te spremembe predstavljajo novo znanje. Nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo (Repovš, 2005).

Hkrati smo ljudje visoko sposobni in ustvarjalni reševalci problemov, ki lahko postanemo celo boljši in fleksibilnejši, če smo izpostavljeni stresnim situacijam, ki to zahtevajo. Psihologi to sposobnost imenujemo tudi čustvena čvrstost. Je ena tistih osebnostnih značilnosti, ki določa to, da nekateri skozi življenje in stresne situacije plujejo manj obremenjeni oziroma brez skrbi.

 

 

Značilnosti čustveno čvrstih ljudi

Čustveno čvrsti ljudje stiski ne dopuščajo, da bi jih označevala in določala. Z njo premagujejo težavne situacije, pretvarjajo bolečino v priložnost za rast in dojemajo težavne situacije kot začasni in sestavni del življenja (Estroff Marano, 2003). razmišljajo na način: “Trenutno je težko, a vem, da bo kmalu boljše.” Stara metafora lepo povzema naravo delovanja takih ljudi, ko pravi, da so čustveno čvrsti ljudje kot bambus, ki se je znašel sredi hurikana – ne zlomi se, temveč se upogne.

 

čvrstost1Zavedanje svojih čustev. Znajo definirati tisto, kar čutijo in določiti tudi, zakaj tako čutijo. “Nisem žalosten, sem jezen (poimenovanje čustva) na Majo zaradi tistega, kar je rekla danes v razredu (Kaj – dogodek), ker je to prizadelo moja čustva (Zakaj – razlog). V pogovorih z ljudmi opažam, da se večina trudi skozi življenje pluti po poti blažene nevednosti. Dobra strategija, a le za kratek čas. Zavedanje samega sebe s svojimi čustvi vred nam pomaga pri prepoznavanju svojih temeljnih psiholoških in fizioloških potreb, tega, kar potrebujemo in tistega, česar ne, pa tudi pri ugotavljanju, ali je čas, da se obrnemo po pomoč. Telo in psiha nam vedno sporočata vse to. Upati pa si jima moramo prisluhniti.

Sprejemanje in vzdržljivost. “Edina pot ven je iti skozi.” Ljudje, ki so čustveno čvrsti, so pogosto posamezniki, ki ne obupajo in so akcijsko naravnani – četudi jim večkrat spodleti, puške zlahka ne vržejo v koruzo. Bolečina boli, stres je neprijeten in celjenje zahteva čas. Ko smo v neprijetnem čustvenem stanju, si želimo, da bolečina poneha. Ko vidimo drugega v takšnem stanju, si želimo, da mu bi bolečino lahko odvzeli. Toda stres in bolečina sta sestavni del življenja. Toda prinašata tudi resnico in predvsem, sta sestavni del življenja. Čeprav je ta trenutek težko, je z vidika predelovanja izkušnje za nas same to nujno potreben proces, saj zanikanje, ignoriranje ali dušenje čustev lahko prinese odloženo predelavo čustev, duševno motnjo ali celo psihosomatske težave. Sprejemanje težavnih čustev pa ne pomeni vdajanje in dopuščanje, da nas preplavijo, temveč naslanjanje na izkušnjo, doživljanje le-te v vsej njeni pojavnosti in zaupanje, da se bomo sčasoma vrnili na ustaljene tirnice svojega življenja.

Internalni lokus kontrole. Čeprav gre za zapleten izraz, je njegovo bistvo povsem enostavno in jasno. Pomeni enostavno, da ti ljudje večino časa verjamejo, da imajo svoje življenje pod kontrolo in, da imajo v večini situacij prosto izbiro. Vedo, da sami krmarijo svoje življenje na podlagi lastnih odločitev in nimajo tendence, da bi za svoj položaj iskali krivca v zunanjem svetu. Čeprav prelaganje odgovornosti človeku lahko nudi tolažbo in način za (vsaj trenutno) lažje shajanje s težavo, v resnici oseba na ta način zavzame vlogo žrtve okoliščin, s čimer sama sebi jemlje pravico do tega, da bi ukrepala naproti reševanju problema in prevzela krmilo življenja v svoje roke. Res je, da vseh okoliščin ne moremo vedno nadzorovati, toda občutek odgovornosti za lastno življenje, ki ga pridobimo z aktivnim krmiljenjem svojega življenja, je eden temeljnih stebrov zadovoljstva in duševnega zdravja. Ena od pomembnih značilnosti čustveno čvrstih ljudi, ki sodi v ta okvir je tudi, da za svoje odločitve ne vidijo sebe kot nesposobneža ali krivca za lastno nesrečo, temveč padce, ki so morebitna posledica slabe odločitve, vidijo kot priložnost za učenje.

Optimizem. Čustveno čvrsti posamezniki vidijo oziroma najdejo pozitivne plati večine situacij in verjamejo, da so kos vsemu, kar jim bo življenje prineslo na pot.

Podpora. Poznajo vrednost socialne podpore in so sposobni najti in se obdati z ljudmi, ki so zanje ustrezna podporna mreža. Posamezniki, ki znajo podpirati, nudijo prostor za ubesedovanje čustev, vedo, kako prisluhniti in ponujajo podporo brez poskušanja reševanja naših lastnih problemov. Glavni namen podpore je biti v trpljenju namesto želeti odvzeti ga (in s tem povzročati dodatno bolečino).

čvrstostPerspektiva. Sposobni so se učiti iz lastnih napak namesto, da bi jih zanikali, videti ovire kot izzive, ki jih je potrebno premagati ali se nanje prilagoditi in najti pomen težkih situacij namesto, da bi sebe videli kot žrtev nekontroljivih okoliščin. Hkrati ne stremijo k temu, da bi imeli odgovore na vsa vprašanja. Ljudje smo naravnani k temu, da za razreševanje kakih težavnih (npr. travmatičnih) situacij želimo odgovore, a prekomerno premlevanje lahko zavre naravno plodovitost miselnega toka. Dobro je najti moč za zavedanje, da ni potrebno imeti v tem trenutku vseh odgovorov, hkrati pa zaupati, da bomo sčasoma našli svoj mir in védenje – ko bosta naše telo in psiha pripravljena na to.

Smisel za humor. Sposobni so se nasmejati samim sebi in prav tako težavam, ki jim jih na pot prinese življenje. Humor uporabljajo kot način za soočanje z nečim neprijetnim.

Krotenje težavnih čustev. Imajo sposobnost, da uspešno upravljajo z močnimi čustvi in impulzi namesto, da bi jim enostavno podlegli.

Zavedanje svojih meja. Zavedajo se razmejitve med njihovim bistvom in vzrokom njihovega začasnega trpljenja. Stres ali travma lahko zavzame svoj delež v njihovi zgodbi, toda ne prevzame njihove identitete.

 

V naslednjih zapisih sledijo nasveti o tem, kako lahko izgradite svojo čustveno čvrstost.

 

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Estroff Marano, H. (2003). The Art of Resilience. Psychology Today. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/articles/200305/the-art-resilience

Repovš, G. (2005). Plastičnost možganov; kaj je to? Sinapsa. Dostopno na: http://www.sinapsa.org/rm/poljudno.php?id=1

Waters, B. (2013). 10 Traits of Emotionally Resilient People. Psychology Today. Dostopno na: http://www.psychologytoday.com/blog/design-your-path/201305/10-traits-emotionally-resilient-people

 

Advertisements