Čustvena čvrstost velja za eno od tistih sposobnosti, ki so v določeni meri prirojene, deloma pa priučene oziroma izoblikovane (enako velja za fizično čvrstost). Verjetno se sami spomnite, ali ste vedno veljali za bolj občutljivega otroka, ali pa so starši pogosteje rekli, da vas prav nič ne prizadene. Raziskave so potrdile, da je čustvena čvrstost sposobnost, ki se je lahko priučimo, oziroma jo izboljšamo, in to ne glede na raven, ki smo jo razvili do sedaj (oziroma, s katero smo prišli na svet).

Čustveno čvrsti ljudje stiski ne dopuščajo, da bi jih označevala in določala. Z njo premagujejo težavne situacije, pretvarjajo bolečino v priložnost za rast in dojemajo takšne situacije kot začasni in sestavni del življenja. Tega se je mogoče naučiti – mogoče je, da sebe začenjamo spoznavati kot sposobnega in kompetentnega posameznika. Mogoče je utrjevati svojo psiho in razvijati občutek o tem, da imamo nad svojim življenjem oblast (Estroff Marano, 2003).

Kako lahko utrjujemo svojo psiho, da bi uspešno krmarili skozi življenje, namesto, da bi se prepustili toku okoliščin in jim podlegli v vlogi nemočne žrtve? Da bi lahko izgradili čustveno čvrstost, je nujno 1) zavedanje sebe in svojega odzivanja ter 2) vedeti, kako se je mogoče (bolje) odzvati v težavnih situacijah.

 

Po kratkem uvodu se sedaj verjetno že sprašujete, katerih strategij naj se poslužite, če želite izboljšati in razviti svojo čustveno čvrstost? Navajam nekaj ključnih točk, toda pripisati moram, seveda tudi, da je proces izgradnje določene značilnosti (ali skupka značilnosti) vedno dolgotrajen, predvsem pa konstanten proces. Nekatere navedene strategije se nanašajo na pripravo in učenje izven problemskih situacij (npr. čuječnost), druge pa so uporabne neposredno v težavni situaciji (opazovanje samega sebe). Pogosto je vaja prvih nujna, da bi lahko uspešneje uporabili druge neposredno v težavni situaciji.

 

IMG_20170621_140101-2

 

Izbira samoučinkovitosti. Ko se pojavi problem, se poskušajte zavedati tega, kar se vam dogaja, namesto, da bi bežali od problema (na primer v kako vrsto zasvojenosti oziroma v neučinkovite strategije soočanja s stresom, kot so prenajedanje, kajenje, pitje alkohola, zakopavanje v delo, itn.). Vprašajte se, kaj je potrebno za rešitev problema in pri tem uporabite kritično mišljenje, argumentiranje in tehnike, namenjene reševanju problemov. 1) problem natančno definirajte, 2) s pomočjo prostega iskanja rešitev (t.i. brainstorming) nanizajte vse možne rešitve (tudi tiste, ki se na prvi pogled zdijo nesmiselne), 3) poiščite prednosti in slabosti rešitev, ki ste jih navedli oziroma možne ovire pri uporabi posamezne rešitve, če se odločite za določeno alternativo 4) napravite selekcijo in izberite najustreznejšo rešitev in 5) ne odlašajte, temveč pričnite z reševanjem problema.

Izognite se iskanju krivca, saj v resnici, za uspešno razrešitev težave, ta korak ni niti smiseln, niti potreben. Iskanje krivca je v resnici iskanje priložnosti, da bi odgovornost za nastalo situacijo prevalili na drugega, prav tako tudi odgovornost za reševanje problema. Toda edino, kar šteje in je pomembno, je dejstvo, da ste se znašli v neki težavi, in, da želite rešitev. Le-ta pa bo prišla le z aktivnim reševanjem nastale situacije.

V trenutkih, ko se znajdemo v težavah, nam velikokrat pomaga iskren in zaupen pogovor. Toda ne pričakujte od drugih preveč. Oseba, ki vas in vaše motive najbolj pozna, ste vi sami, zato ste tudi najboljši vir kreativnih, uporabnih in mogočih rešitev prav vi sami.

 

Poudarjanje empatijeEmpatija pomaga pri izgrajevanju občutka lastne vrednosti. Pomeni videti sebe in druge kot vredne, toda brez poskušanja pripisovanja večje vrednosti nekomu ali onemogočanju drugega. Pri razvijanju empatije pomaga prakticiranje hvaležnosti in zavedanje tega, da “smo dovolj in v redu” takšni, kakršni smo. Empatičnost je tudi sicer ena od ključnih sposobnosti za vsakodnevno delovanje v socialnih situacijah, hkrati pa vpliva na izločanje oksitocina, enega od zelo pomembnih hormonov, ki so povezani z občutenjem ugodja v stiku z drugimi ljudmi. Vpliva namreč na kemijo možganov in blagostanje.

 

Prakticiranje potrpežljivosti. Uporabite samogovor in se opazujte, ko se boste naslednjič znašli v težavni situaciji. Umirite se, zavedajte se trenutka in priložnosti za novo učenje, namesto, da bi reagirali po starih, ustaljenih vzorcih. Kaj se dogaja znotraj vas? Opazujte potek dogajanja, namesto, da svojo pozornost usmerjate v vprašanja o vzročnosti problema. Ostanite v tem čustvenem stanju, četudi je stresno in neprijetno. Vprašajte se, kaj lahko iz situacije pridobite, namesto, da iščete pot, da iz nje čim prej pobegnete. Zavedajte se svojega poguma in zmožnosti za spopadanje s situacijo.

Vsaka takšna situacija je priložnost za urjenje novih odzivov. Predstavlja “trening” v resničnem okolju z namenom učenja s preizkušanjem novih načinov delovanja. Če si želite ravnati drugače, bolj suvereno in sproščeno, ne izpustite priložnosti, da se približate temu cilju.

 

Sprejemanje različnih možnosti. Bodite radovedni, stremite k ustvarjanju novih povezav, da bi premostili prepad v svojem védenju in znanju. Poslušajte druge z odprtim umom, da bi lahko uvideli, ali ste kaj spregledali. Sprejmite in se učite iz svojih napak, prav tako iz konstruktivne povratne informacije, ki jo prejmete od drugega. Dobro je, da sami sebe izzovete tudi s kakim branjem, ki vas izzove v globok razmislek, morda tudi v izpraševanje svojih stališč in načel. Sposobnost sprejemanja dobrih odločitev namreč izhaja iz dejstva, da to lažje napravimo, če imamo več informacij.

 

Sprejemanje sprememb kot sestavnega dela življenja. Edina stalnica v življenju je ta, da se le-to nenehno spreminja. Pride čas,  ko določeni cilji niso več dosegljivi, določene situacije pa niso več sprejemljive. Sprejemanje dejstva, da je življenje včasih enostavno težko, povzroči, da teža tega zavedanja popusti v svoji napetosti.

 

Znati biti (sam s seboj). Ljudje smo mojstri v tem, da se znamo zamotiti. Za to se poslužujemo od gledanja televizije in različnih serij, do prenajedanja, zlorabe drog in alkohola, tveganega vedenja, opravljanja in prenašanja vaških čenč, itn. Vsi se na stres in travmo odzivamo na različne načine. Nekatere tovrstne situacije vzpodbudijo in hiperaktivirajo, na druge pa vplivajo tako, da jih skoraj paralizirajo. Nekje vmes med obema skrajnostma se nahaja čuječnost, ki pomeni biti prisoten v trenutku tukaj in zdaj, brez da bi poskušali ocenjevati ali obsojati, kaj se dogaja ali se temu izogniti. Kot piše Waters (2013), je to ena najčistejših in najstarejših oblik zdravljenja in izgrajevanja čvrstosti.

 

Seznam navad, ki pomagajo pri skrbi zase. Tak seznam je še posebej dobrodošel v obdobjih, ko se soočajo s povečano količino stresa. Gre za mentalne in fizične naloge oziroma strategije, ki nudijo podporno funkcijo za lažje obvladovanje frustracij. Da bi si tudi sami sestavili tak seznam, preizkušajte različne stvari in opazujte, katere od teh vam dajo občutek, da vam napolnijo baterije oziroma napolnijo vašo čašo moči.

 

Pogled z različnih perspektiv. Ste že kdaj pomislili, da je vse, kar se nam zgodi, pravzaprav v največji meri odvisno od tega, kako si to interpretiramo? Da bi se izognili ujetosti v eno samo interpretacijo, se lahko izurimo v načinu razmišljanja, ki nam omogoča uvideti, kateri deli tega, kar se je zgodilo, so trajni in katere je mogoče spremeniti. Je mogoče na situacijo pogledati s kakega drugega zornega kota, katerega sem morebiti spregledal? To nam pomaga, dojeti, da trenutna situacija močno določa to, kar čutimo glede situacije in tudi, kako si jo interpretiramo. Naše razlage zgodb se nenehno spreminjajo, in to prav s tem, ko zorimo in rastemo. Zavedanje, da bomo danes morda nevzdržno in navidez brezizhodno situacijo že jutri videli drugače, nam daje upanje in vero v to, da se bomo jutri počutili boljše.

 

Sprostitev in odklop. Čeprav sem poprej opozarjala na pasti “odklapljanja” od sebe preko različnih distraktorjev, ki jih ponuja sodobni svet, v tej točki govorim o iskanju stika s seboj preko različnih dejavnosti. Oblike sprostitve, predstavljene v nadaljevanju, nas vračajo v stik s seboj, saj je njihov namen samoizražanje. Prej omenjene oblike (gledanje televizije, pitje, tvegano vedenje, itn.) nas odvračajo stran od sebe, saj nas vodijo v usmerjanje pozornosti navzven, v druge.
Ko se znajdemo sredi stresne situacije, nas čustva lahko hitro preplavijo. Izgubimo lahko razsodnost, pojavi se lahko celo občutek, da smo od sebe na nek način odklopljeni, da s seboj nismo povezani. Eden od načinov za sprostitev take napetosti je, da svoje misli ubesedimo, in sicer tako, da jih prelijemo na papir ali jih umetniško izrazimo na kak drug način. Številne raziskave kažejo, da imajo izrazne oblike umetnosti številne prednosti. Ena od teh je ventilacija neprijetnih čustev in posledično boljše počutje po taki dejavnosti. Prav tako se zmanjšajo simptomi depresivnosti, ruminiranja in anksioznosti – še posebej, če se tehnike posamezniki poslužujejo v daljšem časovnem obdobju.

Pozabiti ne smemo še na oblike “zdravega odklopa”, ki je včasih prav tako nujen in dobrodošel. Če tak odklop služi temu, da nas odvrača od nenehnega premlevanja in nas vrača v sedanji trenutek, je to zagotovo dobrodošla izbira. Zdrave oblike preusmerjanja pozornosti so sprehod, telesna aktivnost, kuhanje, prostovoljstvo itn.

 

19449437_10209220664450038_608115997_o

 

Izgrajevanje čustvene čvrstosti se zagotovo izplača, saj omogoča, da v kritičnih trenutkih ohranimo mirnejšo glavo, kar ima običajno za rezultat v sposobnosti sprejemanja smiseln(ejš)ih odločitev. Hkrati nam pomaga, da nas situacija in z njo povezana neprijetna čustva ne preplavijo popolnoma, kar ima za posledico že prej navedeno prednost. Hkrati preprečuje večanje želje po begu iz stresne situacije, saj nam zagotavlja občutek kontrole nad lastnim življenjem in ravnanjem.

 

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Bogdanos, M. (2013). 5 Steps to Help Build Emotional Resilience. Psych Central. Prevzeto 18/06/2017 s https://psychcentral.com/blog/archives/2013/10/26/5-steps-to-help-build-emotional-resilience/

Estroff Marano, H. (2003). The Art of Resilience. Psychology Today. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/articles/200305/the-art-resilience

Waters, B. (13/052013). 10 Traits of Emotionally Resilient People. Psychology Today. Dostopno na: http://www.psychologytoday.com/blog/design-your-path/201305/10-traits-emotionally-resilient-people

Waters, B. (21/05/2013). 25 Ways to Boost Resilience. Prevzeto 21/06/2017 s: https://www.psychologytoday.com/blog/design-your-path/201305/25-ways-boost-resilience

Advertisements