George Vaillant je uporabo humorja označil kot enega od zrelih obrambnih mehanizmov. Gre za adaptivno tehniko, ki ljudem pomaga, da se lažje soočijo z napetostjo, ki jo doživljajo v stresni situaciji. Iskanje smešnega aspekta v situaciji, kjer zaznamo, da nimamo kontrole, nam lahko pomaga premostiti le-to. Še več, lahko je tudi altruistična gesta, ki pomaga drugemu, da se bi bolje soočal s stresom.

Humor je v psihologiji šele zadnja desetletja pridobil status enega osnovnih in univerzalnih fenomenov. Pojavlja se namreč v vseh kulturah in starostnih skupinah. V preteklosti psihologije je dolgo časa nosil negativno oznako. Veljalo je namreč, da oseba, ki ga uporablja, nakazuje na svojo večvrednost, vulgarnost, po Freudu pa naj bi predstavljal celo konflikt ida oziroma obrambni mehanizem, katerega namen je skrivanje pristnih čustev. V tem oziru se naj bi torej posameznik posluževal humorja, da bi napihnil svojo vrednost oziroma degradiral druge. Tovrstna interpretacija ga označi za nezaželjeno vedenje. Psihologi so se mu zato tudi dolgo časa izogibali kot fenomenu za raziskovanje. Protiutež temu pogledu je prinesel pojav pozitivne psihologije, ki se osredotoča na tisto v človeku, kar je dobro in tisto, kar ljudje delajo dobro. V tej luči je humor orodje, ki pomaga, da se mi sami (in tudi drugi) počutimo bolje, hkrati pa krepi občutek povezanosti in intimnosti ter lajša stres (Gibson, 2016).

Pozitivna psihologija, ki se v zadnjih desetletjih pospešeno ukvarja z raziskovanjem konceptov, kot je humor, pa le-tega vidi kot značilnost, ki kaže na močan človekov značaj. Skupaj s hvaležnostjo, upanjem in duhovnostjo humor tvori skupino močnih točk človekove izkušnje, ki jo psihologi imenujejo trenscedenca oziroma transcedentnost (Müller in Ruch, 2011) ter pomagajo tvoriti vezi s svetom in zagotavljajo življenju smisel (Gibson, 2016).

 

Škodljiv in koristen humor

Toda ni vsaka oblika humorja koristna in neškodljiva. Če ga uporabimo, da bi užalili ali omalovaževali drugega, tvegamo odnos. Tudi šaljenje na svoj račun (samouničujoč humor) v težavnih situacijah lahko poslabša posameznikovo dojemanje težavne situacije.

 

Raziskovanje humorja v stresnih situacijah

Heidi Fritz, Leslie Russek in Melissa Dillon (2017) so se lotile preverjanja vloge humorja v stresnih situacijah. Udeleženci, ki so trpeli za sindromom fibromialgije, ki sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma in je bolezensko stanje, pri katerem je posameznik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa. Pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, ampak jo uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv (Sindrom fibromialgije, b.d.). Udeleženci so rešili vprašalnik počutja in na 4-dnevni bazi tudi mere psihičnega in fizičnega funkcioniranja. Dnevnik je vseboval tudi mere psihološkega distresa (v smislu prisotnosti tesnobnosti, depresivnosti, jeze in odsotnosti notranjega miru in blagostanja). Izpolnili so tudi vprašalnik o tem, kako uporabljajo humor. Statistična analiza je postregla z zanimivimi rezultati: bolj so posamezniki nagnjeni k temu, da uporabljajo humor na splošno, manj psihičnega distresa občutijo.

Podobno se je izkazalo na populaciji študentov, ki so za namen študije morali pobrskati po svojem spominu in reflektirati svoje soočanje s stresom v neki težavni situaciji iz preteklosti; da uporaba humorja blagodejno vpliva na psihično počutje, se je izkazalo tudi na vzorcu odraslih v raziskavi, ki je trajala 3 mesece in se je začela le kratek čas po situaciji, ki je prizadela eno od ameriških mest. Obe raziskavi sta preverjali uporabo pozitivnega in negativnega stila humorja in tudi splošno uporabo humorja ter oceno posameznikov o tem, ali menijo, da imajo dovolj socialne opore, ko se soočajo s težavnimi situacijami. Preverili so tudi, ali v teh situacijah uporabljajo strategije prestrukturacije (torej sposobnosti pogledati na problem z več perspektiv).

Izkazalo se je, da splošna uporaba humorja znižuje ravni stresa. Pozitivne oblike humorja (pripovedovanje šal, uporaba šal, da bi se ljudje glede sebe počutili bolje) so bile povezane z občutki, da oseba ima socialno oporo, kar je zniževalo nivoje stresa. Samouničujoč humor, torej vase usmerjen negativni humor na drugi strani pa se je pozitivno povezoval z nižjimi nivoji zaznane socialne opore. Prav tako kot koristna se je izkazala strategija prestrukturacije, saj ljudje z njeno uporabo čutijo manj stresa. Kako se le-ta povezuje s humorjem? Pokazalo se je namreč, da ljudje, ki bolj uporabljajo pozitivni humor, bolj verjetno razmišljajo v več smereh (lahko bi rekli, da je njihovo mišljenje fleksibilnejše in divergentno). Na drugi strani pa so tisti, ki so bolj verjetno uporabljali samouničujoč humor, pokazali, da prestrukturirajo problem manj verjetno, kar je vodilo v višje ravni zaznanega stresa.

 

Nekaj besed o posplošljivosti rezultatov
Rezultate omenjenih raziskav pa je potrebno jemati z zadržkom – povsem mogoče je namreč, da so tisti posamezniki, ki imajo nagnjenost, da v uporabi humorja izpostavljajo sebe na škodljiv način, tudi težave v vzpostavljanju stikov, nižjo samopodobo, prav tako pa tudi nižje sposobnosti razmišljanja v več smereh (ki pa niso nujno posledica neuporabe humorja) itn.

Humor je eden od psihičnih mehanizmov, ki nam pomaga, da se lažje soočimo s stresom. Šaljivi dialogi in duhoviti vici nenazadnje ljudi tudi zbližujejo. Ključni element humoristično obarvanega pogleda na neko situacijo je v tem, da na njo pogledamo z distance in z drugačne perspektive. Še več, včasih celo odpre obzorje in situacijo tako lahko ugledamo celo z več drugačnih zornih kotov – prevrednotenje težavne situacije nas lahko pripelje celo do tega, da v njej uspemo uvideti skrito korist oziroma, da ni tako tragična, kot se je zdelo na prvi pogled.

Vse kaže, da je humor koristno orodje pri premagovanju stresa, toda le, če ni samouničujoč. Pozitivni humor povzroči, da na situacijo zmoremo pogledati drugače, in, ker smeh povezuje ljudi, ima za posledico tudi večji občutek povezanosti. Samo pomislite, kako dobro se počutite v družbi ljudi, ki se znajo šaliti in izbrati pravi trenutek za izvirne in smešne besede.

 

… In če nimam smisla za humor?

Glede dovzetnosti za uporabo humorja smo si ljudje zelo različni. Prav tako glede posedovanja sposobnosti zanj. In verjamem, da tisti, ki niso njegovi privrženci, svoje težave zmorejo uspešno reševati tudi s pomočjo drugačnih, pa čeprav “resnejših” strategij ter svoje življenje živijo prav tako polno ter zadovoljujoče.

 

 

Avtorsko zaščiteno delo. Kopiranje dovoljeno z navedbo vira. 
© Postaja za izboljšanje kakovosti življenja

 

 

Reference

Fritz, H.L., Russek, L.N., & Dillon, M.M. (2017). Humor use moderates the relation of stressful life events with psychological distress. Personality and Social Psychology Bulletin, 43(6), 845-859.

Gibson, J. M. (2016). Getting serious about funny: Psychologists see humor as a character strength. Pridobljeno 24/06/2017 s http: http://theconversation.com/getting-serious-about-funny-psychologists-see-humor-as-a-character-strength-61552

Müller, L. in Willibald, R. (2011). Humor and strengths of character. The Journal of Positive Psychology, 6(5), 368-376. Pridobljeno 24/06/2017 s http: //www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/17439760.2011.592508

Sindrom fibromialgije (b.d.). Dostopno na: https://www.revma.net/priro-nik-za-revmatike/revmati-ne-bolezni/sindrom-fibromialgije/

 

Advertisements